Da ni vsak "one man bend" ista zgodba, se lahko poleti prepričate med kratkim sprehodom od Bernardina po Lucije. So Pišteki in so terasni glasbeniki, kot je Daniel.

 

Nepisano pravilo glasbenega posla pravi, da se didžej največ nauči kot rezident v malem klubu in da se glasbenik najbolje kali na terasah in ladjah. Pomembno je sicer, kakšne so tvoje karierne ambicije in kako ti uspe narediti preskok v prvo ligo, a roko na srce, "tezgarjenje" ni v glasbi še nikomu škodilo. Daniel je eden tistih domačih glasbenikov, ki so s svojimi inštrumenti prekolovratili pol Evrope, najbrž pa večina Slovencev še danes ne bi slišala zanj, če se ne bi prijavil na avdicijo slovenija ima talent. V njegovem primeru lahko rečemo, da bi bila to velika škoda, saj se je izkazal kot odličen interpret celotnega nastopa Joeja Cockerja, menda pa zna podobno "skiniti" še kar nekaj svetovnih pevskih mojstrov, tudi Julia Iglesiasa, Robbieja Williamsa ali, če želite, Oliverja Dragojevića. To da se je uvrstil na rešeto za zadnjo vstopnico za finale je lepa potrditev njegovega talenta, saj se je moral Branko odločati tudi o tem ali bo v dvorano Tivoli poslal še osmega pevca ali bo raje zaključni program pod Rožnikom popestril tudi žanrsko.

 

intervju Daniel "Joe Cocker" Rampre

 

Še več talenta vas čaka v tiskani izdaji Stopa (2. junij), v katerem še zadnjič preverjamo možnosti vseh finalistov, navijači(ce) Petra Vodeta in vsi, ki ste oddali prostovoljni prispevek za njegovo novo frizuro, pa se boste zagotovo dobro zabavali ob posebnem stilskem izzivu.