Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Znašel sem se na potopljeni španski galeji nekaj metrov pod morsko gladino, v svetu rib in drugega morskega življa. Pogled v brezno za ladijsko ograjo me je navdal z grozo. Kaj bo, če padem tja dol? Previdno in počasi hodim po krovu, ko se v daljavi prikaže kit. Kaj kit, ogromen kit. Zazre se vame in lenobno, kot se zanj spodobi, odplava dalje. Računalnik me je dobro potegnil za nos. Natanko sem vedel, kje sem. V manjši temni sobi. Svet ni bil pravi, ustvaril ga je računalnik. A je vseeno prelisičil možgane.«

Po prikazu HTC-jevega navideznika Vive mi je približno jasna smer razvoja tehnikalij navidezne resničnosti. Že prej sem imel bližnja srečanja z očali, vendar sem v primeru Oculusa Rift ali Samsunga Gear sedel. Nisem se gibal po prostoru, pa tudi svojih rok v umetnem svetu nisem videl. Ne da ne bi bilo mogoče, le prikazi so bili slabše vrste. Udejanjenje umetnega sveta je namreč odvisno od več dejavnikov. Najprej od zmogljivega računalnika in kvalitetno spisanega programa ter nato od bolj kot ne potrebnih dodatkov. Tipal, ki me najdejo in sledijo, ter haptičnih pripravic, da nisem le opazovalec umetnega sveta, temveč njegov sestavni del. Da lahko prijemam predmete ali na primer rišem po stenah ter, v skrajni točki razvoja, tudi čutim svet z vsemi čutili, ne le z vidom in sluhom.

Vive ni veliko drugačen od tekmecev, razlika je bolj kot ne v dodelani programski opremi, kjer se pozna sodelovanje HTC-ja s spletno igričarsko storitvijo Steam. Na glavi imamo očala in slušalke, v rokah pa igralna pripomočka, nekakšne palice z gumbi in na dotik občutljivo površino. V navideznem svetu telesa ne vidimo, vidimo pa ti dve palici ter njuno premikanje, ki sledi premikanjem rok. Za prvo silo dovolj, da se počutimo kot del umetnega sveta. Hoji in premikanju glave in telesa se ustrezno prilagajata sliki na dveh zaslonih v očalih polne HD-ločljivosti. Pogled je tridimenzionalni in sferični – 360-stopinjski. Ker pa je prostor omejen, nam program prikaže lasersko ogrado, znotraj katere se lahko gibljemo. Če bi šli prek, bi se zaleteli v ovire resničnega sveta ali pa bi se strgal kabel za povezavo očal in računalnika.

Lahko si predstavljamo zabavanje v bližnji prihodnosti. Igre bodo popolnejše. Ne bomo igralec pred zaslonom, temveč lik znotraj igre. Z obračanjem glave in telesa bomo opazovali okolico, ne s pritiskanjem gumbov na igričarskem ploščku. Postavili bodo spletne strežnike z neskončno umetnimi svetovi za vse okuse, kjer se bomo družili s prijatelji. Možnosti je veliko, vendar je tudi drobni tisk. Pričujoč prikaz je bil kratkega daha. Pet svetov po pet minut. Kvaliteta sveta, podrobnosti, vse je odvisno od zmogljivosti računalnika, primernih vsebin ter fizičnega prostora za opremo navideznika. Cene popolnejšega doživetja zato lahko poletijo v nebo.