Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pet paralimpijskih medalj, naslov paralimpijskega prvaka, svetovni in evropski rekordi ter številna najvišja priznanja. Franček Gorazd Tiršek – Nani, eden najuspešnejših slovenskih parašportnikov vseh časov, je pri 51 letih sklenil svojo bogato tekmovalno kariero. Za njim ostaja športna zgodba, ki ni le zgodba o medaljah, temveč predvsem o vztrajnosti, neomajni volji in premagovanju življenjskih preizkušenj.

Parastrelec iz Gornjega Grada je odločitev o koncu tekmovalne poti uradno sporočil 6. oktobra na posebnem dogodku »Poklon šampionu« v Ljubljani, ki ga je pripravila Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite. Po skoraj dveh desetletjih nastopanja na najvišji svetovni ravni je ocenil, da je prišel čas za novo življenjsko poglavje.

Nesreča mu je spremenila življenje, ne pa športnih sanj

Tirškova življenjska pot se je močno spremenila leta 2003, ko je doživel hudo prometno nesrečo in zaradi poškodb ostal na invalidskem vozičku. Šport mu je bil blizu že od otroštva, saj se je ukvarjal z lokostrelstvom in streljanjem. Po nesreči je v njem našel novo priložnost.

Leta 2007 se je resneje posvetil parastrelstvu in začel graditi kariero, ki ga je popeljala med najboljše na svetu. Tekmoval je v kategoriji SH2, namenjeni strelcem, ki zaradi omejene funkcionalnosti zgornjih udov uporabljajo posebno podporno stojalo za puško. Z izjemno zbranostjo, natančnostjo in psihično trdnostjo je kmalu začel posegati po najvišjih uvrstitvah.

Pet paralimpijskih medalj in zlato za zgodovino

Prvo paralimpijsko odličje je osvojil leta 2012 v Londonu, kjer je bil srebrn. Uspeh je ponovil štiri leta pozneje v Riu de Janeiru. Na paralimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 je svojo zbirko obogatil še s srebrom in bronom.

Največji trenutek kariere pa je dočakal leta 2024 v Parizu. Po treh srebrnih in eni bronasti paralimpijski medalji je končno osvojil tako želeno zlato. V izjemno napetem finalu discipline zračna puška stoje mešano je z dosežkom 253,3 kroga postavil paralimpijski rekord in stopil na najvišjo stopničko.

Njegova zbirka uspehov sega še precej dlje. Leta 2012 je na svetovnem pokalu v turški Antalyi postavil svetovni in evropski rekord, leta 2023 pa v Rotterdamu postal evropski prvak.

Osemkrat najboljši, nagrajen tudi z najvišjimi priznanji

Tiršek je bil kar osemkrat izbran za najboljšega slovenskega parašportnika leta. Za svoje dosežke je leta 2013 prejel Bloudkovo plaketo, leta 2024 Bloudkovo nagrado, decembra 2025 pa mu je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila zlati red za zasluge.

S svojimi rezultati ni zgolj bogatil slovenske športne zgodovine, temveč je pomembno prispeval tudi k prepoznavnosti parašporta in dokazoval, da vrhunski šport zahteva predvsem predanost, disciplino in izjemno notranjo moč.

Odločitev za konec tekmovalne kariere pri 51 letih ni bila lahka 

Skoraj dvajset let je bilo njegovo življenje podrejeno vrhunskemu športu, treningom, tekmovanjem in načinu življenja, ki ga takšna kariera zahteva. »Po vseh teh letih mi je bilo težko reči: zdaj pa je dovolj. A telo mi je sporočalo, da je prišel čas slovesa. Zbral sem moči in se odločil, da zaključim tekmovalno kariero.«

Šport mu je po hudi prometni nesreči dal predvsem novo življenjsko moč. Hitro je spoznal, da mora ostati aktiven, se vključevati v družbo in življenje. Ker je bil športu zapisan že v mladosti, je vedel, da mu lahko prav šport pomaga znova postati aktiven. Ob tem je bilo potrebnega veliko dela, truda in samoodrekanja, a se je vse povrnilo.

»Krepil je mojo samozavest in samopodobo, pridobil sem na mentalni in fizični moči, postal sem bolj aktiven in samostojen. Ko se vse to združi v celoto, je to res velika stvar. Šport človeka naredi boljšega,« pravi.

Kaj bo Tiršek počel zdaj? 

Z zaključkom tekmovalne kariere se je precej spremenil tudi njegov vsakdan. Zdaj so v ospredju predvsem skrb za zdravje, fizioterapija in rehabilitacija. Dolga leta napornih treningov, tekmovanj in potovanj na druge celine so pustila posledice, predvsem v obliki bolečin v hrbtu in ramenih.

»Zdaj iščem boljše občutke in boljši način življenja, da se lahko čim bolj znebim bolečin, ki so me spremljale dvajset let,« pove. Veseli ga, da se počutje že izboljšuje in da danes veliko lažje funkcionira. Svojih izkušenj iz bogate športne kariere ne namerava zadržati zase. Pripravljen jih je deliti z mlajšimi generacijami in pomagati vsem, ki bi njegovo znanje potrebovali. Ob tem poudarja, da uspeh nikoli ni samo delo posameznika, ampak rezultat sodelovanja in znanja celotne ekipe.