"Dobro bo, če bom spet lahko hodila.": Brignone – od kalvarije do zlata
Italijani so ob zmagi svoje velike Federice Brignone v superveleslalomu presrečni. Novinarji že pišejo zgodbe, ki parajo srce in rojevajo legende. Olimpijske legende.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Poglejte tisto fotografijo. Federica Brignone stoji v »leader’s cornerju« in opazuje vožnjo Mary Bocock. Američanka naredi napako, grdo pade. Federica si z rokavicami prekrije oči. Ne želi gledati. Ne gleda nje – gleda sebe," piše poetično novinar športnega dnevnika La Gazetta dello Sport.
V mislih se vrača v 3. april 2025, 315 dni prej. Tistega dne je na italijanskem prvenstvu na Alpe Lusia (Val di Fassa) v prvi vožnji veleslaloma z notranjo roko zadela vrata, koleno je šlo v prekomerno rotacijo in …
12. februarja je odprla oči, piše novinar Andrea Fani. Mary ni bila poškodovana in Federica je imela okoli vratu zlato medaljo.
Brutalna poškodba
Zdravniško poročilo je bilo po nesrečnem padcu na državnem prvenstvu brutalno: večdelni, premaknjeni zlom tibialne plošče in glave mečnice leve noge. Kasneje se je izkazalo še, da je počila sprednja križna vez. Katastrofa.
»Moram misliti na zdravje,« je dejala po prvi od dveh operacij. »Bomo videli, ali bom sploh še normalno hodila. Povzročila sem si trajno škodo, koleno nikoli več ne bo povsem enako.« Takrat ni nihče zares verjel, da jo bomo videli v Cortini.
Led, bolečina in tišina
Brignone je začela delati za vrnitev praktično takoj po operaciji, ki jo je opravil dr. Andrea Panzeri. V nogi ploščice, v kolenu vijaki. Julija še ena operacija, artroskopija. Fizioterapija. Domov. Neznosne bolečine. Vaje. Led. Spet vaje.
Navzven brez naglice. V glavi je imela športnica iz La Salla v dolini Aoste le eno misel: Na olimpijskih igrah moram biti. Ob njej je bil ves čas brat Davide Brignone – trener, zaupnik, ki je ob sestrini zmagi potočil tudi nekaj solz.
Mama Maria Rosa Quario je v enem od intervjujev povedala, da sama hčerke ne sprašuje preveč, saj je ne želi obremenjevati s s svojimi skrbmi. Mirna je bila, ker je bil ob njej Davide.
Sanje so umrle spomladi. In oživele jeseni, piše La Gazzetta.
Decembra so se začele govorice: morda se vrne v svetovni pokal. In se je. Dvajsetega januarja 2026 – 292 dni po poškodbi – je končala šesta v veleslalomu svetovnega pokala. Šesta! »Naredim tri dobre zavoje, potem me prime, da bi zavirala …« je priznala. A se je smejala.
Dan pozneje je v Crans Montani nastopila še v superveleslalomu (18. mesto). In nato – olimpijske igre.
Zastavonoša na ramenih
Na otvoritvi je bila ena od štirih italijanskih zastavonoš – na ramenih igralca krlinga Amosa Mosanerja. »Eden najmočnejših trenutkov v mojem življenju,« je dejala.
Že v smuku se je videlo, da ne varčuje z močmi in da je neustrašna. In potem je prišel superveleslalom, zmaga in zapis med velike legende olimpijskih iger in alpskega smučanja.
Dvanajstega februarja 2026 je Federica Brignone v Cortiniimela okoli vratu zlato medaljo v superveleslalomu.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
