Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Zadihanost med hojo ni vedno posledica staranja: prepoznajte KOPB


Petra Znoj
18. 11. 2026, 05.18
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Zadihanost, dolgotrajen kašelj in slabša telesna zmogljivost so lahko prvi znaki KOPB. Strokovnjaki opozarjajo, da je zgodnje odkrivanje bolezni ključnega pomena.

zadihanost.png
UI
Zadihanost med hojo po stopnicah je lahko eden prvih opozorilnih znakov kronične obstruktivne pljučne bolezni.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Še pred nekaj leti ste brez težav prišli v tretje nadstropje, danes pa se morate na stopnicah ustaviti in zajeti sapo. Sprehod, ki vam je nekoč predstavljal sprostitev, postaja vse bolj naporen. Morda opažate tudi, da zjutraj pogosteje kašljate, vendar težave pripisujete letom, slabši telesni pripravljenosti ali dolgoletnemu kajenju. Toda prav takšni, na videz nedolžni znaki lahko opozarjajo na kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).

Ob svetovnem dnevu KOPB, ki ga letos zaznamujemo 18. novembra, strokovnjaki Klinike Golnik opozarjajo, da je zgodnje prepoznavanje bolezni izjemno pomembno. KOPB se namreč pogosto razvija počasi in neopazno, zato številni bolniki zdravniško pomoč poiščejo šele takrat, ko jih težave že močno omejujejo pri vsakodnevnih opravilih.

Ko zadihanost postane del vsakdana

KOPB je kronična bolezen pljuč, pri kateri je pretok zraka skozi dihalne poti trajno omejen. Zaradi sprememb v dihalnih poteh in pljučnem tkivu postane dihanje oteženo, predvsem med telesnim naporom.

Med najpogostejše znake sodijo dolgotrajen kašelj, izkašljevanje sluzi, zadihanost in postopno zmanjševanje telesne zmogljivosti. Težave se običajno razvijajo več let, zato jih ljudje pogosto niti ne prepoznajo kot opozorilo, da je z njihovimi pljuči nekaj narobe. Nekdo začne uporabljati dvigalo namesto stopnic, drugi se izogiba daljšim sprehodom, tretji pa svojo zadihanost preprosto pripiše starosti. Prav postopno prilagajanje vsakdanjih navad lahko prikrije napredovanje bolezni.

"Zadihanosti in slabše telesne zmogljivosti ne smemo sprejeti kot neizogibnega dela staranja. Pravočasno prepoznavanje bolezni, ustrezno zdravljenje in aktivno sodelovanje bolnika lahko pomembno prispevajo k boljšemu in kakovostnejšemu življenju," poudarja mag. Irena Šarc, specialistka pnevmologije in vodja Oddelka za neinvazivno ventilacijo Klinike Golnik.

Irena Šarc_c_Tea Močnik.JPG
Osebni arhiv
Mag. Irena Šarc, specialistka pnevmologije in vodja Oddelka za neinvazivno ventilacijo Klinike Golnik, opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja KOPB.

KOPB ni samo bolezen kadilcev

Kajenje ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj KOPB, vendar bolezen ne prizadene izključno kadilcev. Na tveganje lahko vplivajo tudi dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, prahu, dimu in drugim škodljivim delcem. Pomembno vlogo imajo lahko tudi dejavniki iz zgodnjega življenjskega obdobja, ki vplivajo na razvoj pljuč.

Preberite še

Zato je zmotno prepričanje, da lahko KOPB prizadene le ljudi, ki so več desetletij kadili. Na bolezen je treba pomisliti tudi pri nekadilcih, ki imajo značilne težave in so bili izpostavljeni drugim dejavnikom tveganja.

Preprosta preiskava, ki lahko odkrije bolezen

Če se zadihanost stopnjuje, kašelj traja dlje časa ali človek opaža, da zmore vse manj telesnih naporov, je smiselno obiskati osebnega zdravnika. Osnovna preiskava za potrditev KOPB je spirometrija. Gre za meritev pljučne funkcije, pri kateri preiskovanec po navodilih zdravstvenega osebja močno izdihne v posebno napravo. Preiskava pokaže, kako hitro in koliko zraka lahko izdihne ter ali je pretok zraka skozi dihalne poti oviran.

Zgodnja diagnoza je pomembna predvsem zato, ker lahko z ustreznimi ukrepi upočasnimo napredovanje bolezni, zmanjšamo težave in preprečujemo nevarna poslabšanja. Čeprav že nastalih sprememb v pljučih praviloma ni mogoče povsem odpraviti, lahko pravočasno zdravljenje pomembno izboljša bolnikovo vsakodnevno življenje.

Spirometrijski pregled v ambulanti.png
UI
Spirometrija je osnovna preiskava za ugotavljanje omejenega pretoka zraka skozi dihalne poti in potrditev KOPB.

Zdravljenje je danes precej več kot le lajšanje zadihanosti

Možnosti zdravljenja KOPB so v zadnjih letih pomembno napredovale. Temelj zdravljenja ostajajo inhalacijska zdravila, ki širijo dihalne poti, olajšajo dihanje in pri ustrezno izbranih bolnikih zmanjšujejo tveganje za poslabšanja bolezni. Zdravljenje se prilagaja posamezniku glede na njegove simptome, pljučno funkcijo, pretekla poslabšanja in druge značilnosti bolezni.

Pri nekaterih bolnikih z napredovalo boleznijo ali pogostimi poslabšanji so danes na voljo tudi dodatni pristopi, med njimi biološka zdravila in posegi za zmanjševanje volumna pljuč pri napredovalem emfizemu.

"KOPB danes ni več bolezen, pri kateri lahko bolnikom ponudimo le zdravila za lajšanje težke sape. Tudi pri napredovalih oblikah bolezni imamo na voljo možnosti zdravljenja, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za poslabšanja in izboljšamo kakovost življenja. Ključno pa je, da prepoznamo, kateri bolnik lahko od posameznega pristopa največ pridobi," pojasnjuje pnevmologinja Irena Šarc.

Pomembno je tudi, kaj lahko bolnik naredi sam

Zdravila so le del uspešnega obvladovanja KOPB. Veliko vlogo imajo tudi spremembe življenjskega sloga in aktivno sodelovanje bolnika pri zdravljenju.

Za kadilce je najpomembnejši ukrep opustitev kajenja. Pomembni so tudi redna telesna dejavnost, ustrezna cepljenja, pravilna uporaba inhalatorjev in spremljanje morebitnih sprememb simptomov. Posebno mesto ima pljučna rehabilitacija, ki vključuje prilagojeno telesno vadbo, izobraževanje in druge ukrepe za boljše obvladovanje bolezni. Bolnikom pomaga izboljšati telesno zmogljivost, zmanjšati občutek težke sape in ohranjati samostojnost.

Na Kliniki Golnik zagotavljajo celostno obravnavo bolnikov s KOPB, od zgodnjega odkrivanja do zdravljenja najnapredovalejših oblik bolezni. Pri bolnikih s kronično dihalno odpovedjo lahko zdravljenje vključuje tudi neinvazivno ventilacijo, pri kateri naprava prek maske pomaga pri dihanju.

Letošnji svetovni dan KOPB poteka pod geslom "Zgodnje odkrivanje in zdravljenje za boljše življenje". Sporočilo strokovnjakov je jasno: dolgotrajnega kašlja, zadihanosti in zmanjšane telesne zmogljivosti ne gre spregledati. Če vsakodnevne dejavnosti postajajo vse napornejše, je pomembno ugotoviti, zakaj. Pravočasno odkrita bolezen in ustrezno zdravljenje lahko človeku pomagata ohraniti več samostojnosti, gibanja in kakovostnega življenja.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.