Vlada želi pri socialnih prejemkih privarčevati več kot 300 milijonov evrov
Proračun za 2027 predvideva 333 milijonov evrov manj za socialne prejemke. Kaj bo z otroškimi dodatki, socialno pomočjo in štipendijami?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Država bo prihodnje leto po vladnih načrtih porabila približno 19,4 milijarde evrov, največ doslej. Več denarja je predvidenega za investicije, obrambo in pokojninsko blagajno, precej drugačna slika pa se kaže pri socialnih prejemkih.
Po oktobrski oceni Fiskalnega sveta naj bi se izdatki za transfere posameznikom in gospodinjstvom z letošnjih predvidenih 2,234 milijarde evrov prihodnje leto zmanjšali na 1,901 milijarde evrov. Razlika znaša 333 milijonov evrov oziroma 14,9 odstotka. Država bi tako za te prejemke namenila celo manj, kot jih je dejansko izplačala leta 2025.
Znižanje je še večje v primerjavi s prvotnim proračunom za leto 2027, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani. Takrat je bilo za transfere posameznikom in gospodinjstvom predvidenih približno 2,27 milijarde evrov, po novem pa 370 milijonov evrov manj.
Finančni minister Andrej Šircelj pomisleke zavrača. »Nikomur ne bomo nič vzeli. Vse pravice so zagotovljene z zakonom in jih bomo tudi izplačali,« je zatrdil v petek.
Toda kako lahko država ob nespremenjenih zakonskih pravicah in predvidenem usklajevanju prejemkov z inflacijo porabi toliko manj?
Največje zmanjšanje pri družinah in socialni pomoči
Proračunske številke kažejo, da bi bilo prihodnje leto za družinske prejemke in starševska nadomestila predvidenih približno 160 milijonov evrov manj kot letos, za transfere za zagotavljanje socialne varnosti pa okoli 130 milijonov evrov manj.
Podrobnejši pregled postavk kaže, da naj bi se sredstva za starševska nadomestila zmanjšala za približno 83 milijonov evrov, za denarno socialno pomoč za 78 milijonov, za otroške dodatke za 51 milijonov in za štipendije za 20 milijonov evrov. Pri osebni asistenci je predvidenih približno 55 milijonov evrov manj.
To ne pomeni, da bodo prejemniki prihodnje leto dobivali za toliko nižja izplačila. Višina posameznih pravic je določena z zakonodajo, skupna poraba pa je odvisna tudi od števila upravičencev. Prav tu se pojavi največja neznanka.
Fiskalni svet je izračunal, da bi bilo treba za dosego proračunskih projekcij ob nespremenjeni višini pravic pri petih največjih transferjih število upravičencev zmanjšati za približno 20 do 33 odstotkov. Gre za starševska nadomestila, otroške dodatke, denarno socialno pomoč, osebno asistenco in nadomestila za brezposelnost.
Kako obsežno zmanjšanje bi bilo to v praksi, je za Lider.si pojasnil predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Po njegovi oceni bi se moralo število izplačevanih transferjev zmanjšati za približno 80.000 do 90.000. Največja sprememba bi bila pri otroških dodatkih, kjer bi moralo število prejemnikov upasti za približno 60.000. Trenutno jih prejema več kot 300.000 ljudi.
Predsednik Fiskalnega sveta je ob tem opozoril, da ministrstvo za finance niti po objavi njihove ocene ni pojasnilo, na katerih predpostavkah temelji načrtovano zmanjšanje izdatkov.
Za ponazoritev razsežnosti je Fiskalni svet navedel še primerjavo z varčevalnim zakonom ZUJF. V treh letih po njegovi uveljavitvi, med letoma 2012 in 2015, so se obravnavani izdatki zmanjšali za 17,4 odstotka. Vlada zdaj v enem letu načrtuje skoraj primerljivo zmanjšanje.
Nižja poraba pa ni predvidena le za prihodnje leto. Leta 2028 naj bi se izdatki za transfere posameznikom in gospodinjstvom sicer nekoliko povečali, na 1,953 milijarde evrov, vendar bi bili še vedno nižji od dejanske porabe leta 2025, ko je država zanje namenila 1,995 milijarde evrov.
Od kod naj bi prišel denar?
Šircelj vztraja, da bo država prihranila predvsem z gospodarnejšo porabo in doslednejšim preverjanjem upravičenosti do prejemkov. Vlada v odzivu na opozorila Fiskalnega sveta med drugim omenja povezovanje evidenc, odpravljanje podvajanj in učinkovitejši nadzor.
Takšni ukrepi lahko prinesejo prihranke. Boljše preverjanje dohodkov in premoženja lahko prepreči neupravičena izplačila, višja zaposlenost pa zmanjša število ljudi, ki potrebujejo določene oblike pomoči.
Vprašanje je, ali so ti učinki dovolj veliki za načrtovano zmanjšanje izdatkov. Vlada ni predstavila celovite ocene, koliko neupravičenih izplačil namerava preprečiti, koliko ljudi naj bi zaradi višjih dohodkov izgubilo upravičenost do pomoči in kakšen finančni učinek pričakuje pri posameznih pravicah.
Vsi socialni prejemki tudi niso povezani z brezposelnostjo ali premoženjskim stanjem. Več zaposlenih lahko pomeni manj denarne socialne pomoči, ne pojasni pa samo po sebi občutnega zmanjšanja sredstev za starševska nadomestila.
Vlada je v odzivu na kritike predstavila nekaj okvirnih ocen. Z ukrepi pri socialnih transferjih naj bi prihranila približno 50 milijonov evrov, s spremembami pri osebni asistenci še 50 milijonov. Dodatnih 100 milijonov predvideva pri bolniških nadomestilih, 140 milijonov pa z zamikom zdravstvenih investicij.
Skupaj gre za 340 milijonov evrov, vendar na različnih področjih javne porabe. Teh zneskov zato ni mogoče neposredno enačiti s predvidenim 333-milijonskim zmanjšanjem transferjev posameznikom in gospodinjstvom.
Proračun torej že vsebuje nižje izdatke, medtem ko se podrobnosti ukrepov, ki naj bi jih omogočili, še pripravljajo. Za dosego prihrankov v letu 2027 pa bo pomembno tudi, kako hitro jih bo mogoče uveljaviti.
Na Svet24 smo za pojasnila in izračune zaprosili ministrstvo za finance ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Do objave prispevka na naša vprašanja nista odgovorili.
Bi se lahko varčevanje državi tudi maščevalo?
Fiskalni svet opozarja še na posledico, ki je vladne projekcije ne upoštevajo. Če bi država del načrtovanih prihrankov dosegla z omejevanjem izplačil gospodinjstvom, bi to lahko zmanjšalo njihovo razpoložljivo porabo in posledično tudi davčne prihodke.
Manj denarja v gospodinjstvih namreč lahko pomeni manj nakupov in s tem manj prihodkov od davka na dodano vrednost. Če bi ukrepi vplivali tudi na gospodarsko aktivnost in zaposlenost, bi se lahko posledice pokazale še pri drugih davkih in prispevkih.
Država bi tako na eni strani zmanjšala izdatke, na drugi pa izgubila del prihodkov. Dejanski učinek na proračunski primanjkljaj bi bil zato lahko manjši od neposrednega prihranka.
Fiskalni svet v novembrskem poročilu izrecno opozarja, da bi morala vlada pri ocenjevanju ukrepov upoštevati tudi te posredne učinke. Njegova ocena je, da je predvideno izboljšanje javnofinančnega salda zaradi pomanjkljivih predpostavk verjetno precenjeno.
Kaj če prihrankov ne bo?
Če država načrtovanih prihrankov ne bo dosegla, zakonsko določene pravice zaradi tega še ne bodo prenehale veljati. Za njihovo izplačevanje bo morala zagotoviti dodatna sredstva, prerazporediti porabo ali spremeniti proračun. Morebitno spreminjanje pravic pa bi zahtevalo ustrezne zakonodajne spremembe.
Tveganja so po oceni Fiskalnega sveta precej širša od socialnih transferjev. Če vlada ne bi izvedla ukrepov, ki so že predpostavljeni v proračunskih projekcijah, bi lahko bil državni primanjkljaj v letih 2027 in 2028 vsako leto višji za več kot milijardo evrov.
Dodatno negotovost prinaša interventni zakon za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Njegovi finančni učinki niso vključeni v obravnavani predlog proračuna. Uveljavitev zakona bi po oceni ministrstva za finance primanjkljaj povečala še za približno 647 milijonov evrov.
Fiskalni svet je zato izračunal, da bi morala vlada ob uveljavitvi zakona in ob upoštevanju še nepojasnjenih proračunskih ukrepov za dosego svojega javnofinančnega cilja opredeliti ukrepe s skupnim učinkom približno 1,35 milijarde evrov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.