Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Intervju z Miho Ivcem
Čas branja 7 min.

Bo za soško postrv nekoč zmanjkalo prostora za umik? Strokovnjak opozarja


D.K.
18. 11. 2026, 05.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Soča se vse bolj spreminja v množično kopališče, medtem ko se domorodne ribe soočajo z vse večjimi pritiski. Kaj to pomeni za njihovo prihodnost?

ribic Miha Ivanc - Zavod za Ribištvo Slovenije
Svet24
Miha Ivanc - Zavod za Ribištvo Slovenije

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

O tem, da se v slovenskih rekah začenja obdobje drsti potočne in soške postrvi ter da je v tem času še posebej pomembno varovanje drstišč, smo na Svet24 že poročali. Že na videz nedolžni posegi v rečno dno lahko namreč uničijo ikre in ogrozijo novo generacijo rib. A težave, s katerimi se soočajo domorodne ribje vrste, so precej širše. O vplivu človekovih dejavnosti, množičnega turizma na Soči, vse višjih temperaturah rek in prihodnosti hladnovodnih rib smo se pogovarjali z ribičem, ki opozarja, da bodo potrebni tudi prilagoditev upravljanja vodotokov in odgovornejše ravnanje obiskovalcev.

O tem smo se pogovarjali z Miho Ivancem z Zavoda za ribištvo Slovenije, ki nam je pojasnil, kako človekove dejavnosti, vse večji turistični pritiski in podnebne spremembe vplivajo na življenjski prostor domorodnih ribjih vrst. Opozoril je tudi na pomen varovanja drstišč ter odgovornega ravnanja ob slovenskih rekah, zlasti v obdobjih razmnoževanja.

Že poseganje v drstišče lahko povzroči propad iker

V jesenskem in zimskem času poteka drst salmonidnih vrst rib, predvsem potočne in soške postrvi. Razmnoževanje poteka na primernih prodnatih območjih, kjer samica izkoplje jamico oziroma plitvo jamo, v katero odloži ikre, samec pa jih oplodi.

Ikre se nato dalj časa razvijajo v vodi, v tem obdobju pa so zelo občutljive na zunanje vplive. Če človek hodi po drstišču, ga prekopava ali kakor koli drugače spreminja njegovo naravno strukturo, lahko povzroči njihov propad. Posledice se pokažejo pri naslednji generaciji rib, saj se izvali manj mladic, s tem pa je ogroženo naravno obnavljanje populacije.

»Če nekdo hodi po drstišču, ga prekopava ali na njem počne karkoli nenaravnega, lahko ikre propadejo. S tem je ogrožena naravna reprodukcijska sposobnost rib. Naslednje leto se bo izvalilo manj mladic, populacija pa se lahko posledično drastično spremeni na slabše. V skrajnih primerih lahko pride celo do lokalnega izginotja populacije ali izginotja na širšem območju,« opozarja sogovornik.

Kako prepoznati drstišče in zakaj je pomembno, da ga ne spreminjamo?

Za običajnega obiskovalca reke prepoznavanje drstišča ni vedno preprosto. Gre za prodnato območje s primernim vodnim tokom in ustrezno debelino oziroma velikostjo proda, ki ga postrvi izbirajo za razmnoževanje. Na takšna območja ribe pridejo pred drstjo, nato pa samice izkopljejo jamice, v katere odložijo ikre.

Preberite še

Na drstišču je mogoče opaziti ribe, medtem ko so lahko znak njihovega razmnoževanja tudi spremenjeni deli prodnatega dna. Če človek ali naravni procesi spreminjajo strukturo prodišča, je to lahko slaba napoved za novo generacijo rib, ki se bo izvalila iz odloženih iker.

Sogovornik ob tem poudarja, da težava niso samo posegi v času same drsti. Obiskovalci namreč v poletnih mesecih pogosto gradijo kamnite stolpiče, manjše jezove in bazenčke ter premikajo kamenje. Takrat se postrvi sicer ne drstijo, vendar je reka njihov življenjski prostor, zato lahko pretirano spreminjanje habitata negativno vpliva na celotno ribjo populacijo. »Ribe se nimajo kam skriti, ko človek množično zasede njihov življenjski prostor in tam izvaja različne dejavnosti,« opozarja.

Soča postaja plaža, kar naravni populaciji soške postrvi ne koristi

Na Zavodu za ribištvo Slovenije opozarjajo tudi na vse večje pritiske turizma na Sočo. Kot pojasnjuje sogovornik, je treba razlikovati med obdobjem drsti in poletno turistično sezono. V zgornjem Posočju, kjer Zavod za ribištvo Slovenije upravlja zgornji del Soče in njene pritoke, v jesenskem in zimskem času večjih turističnih pritiskov ne zaznavajo. Drst zato tam večinoma poteka nemoteno.

Veliko bolj jih skrbi dogajanje poleti, zlasti na posameznih lokacijah, ki so postale zelo priljubljene med obiskovalci. Med njimi izpostavlja korita Lepene in druga turistično obremenjena območja ob Soči, kjer se v poletnih mesecih zbere množica ljudi. »Reka se je spremenila v plažo, v nekakšen tekoči bazen. To naravni populaciji soške postrvi, ki tam živi, vsekakor ni v prid,« opozarja.

ribic Miha Ivanc - Zavod za Ribištvo Slovenije
Svet24
Miha Ivanc opozarja, da lahko že poseganje v prodnato rečno dno uniči drstišča in ogrozi novo generacijo postrvi.

Ribe so zaradi množičnega obiskovanja vznemirjene, zato se morajo skrivati in iskati nadomestne lokacije. Takšne spremembe vplivajo tudi na njihovo prehranjevanje in druge življenjske razmere.

Sogovornik opozarja še na dodatno razsežnost problema: nekatera od teh območij so del Triglavskega narodnega parka, kjer bi moralo biti varovanje zavarovanih vrst ena od prednostnih nalog. Obiskovalci, ki prihajajo v narodni park, si po njegovem mnenju želijo videti tudi naravne vrste, zaradi katerih je območje med drugim vredno ohranjanja.

»Narodni park je bil ustanovljen tudi zato, da bi se te vrste ohranjale. Tukaj imamo zato različna pravila in interese, zato menimo, da je treba dogajanje na teh območjih na neki način urediti,« pravi.

Postrvi se zaradi segrevanja vode pomikajo vse višje

Poleg neposrednih človekovih posegov in turizma so vse večja grožnja ribjim populacijam tudi podnebne spremembe. Čeprav v jesenskem in zimskem času, ko poteka drst postrvi, temperaturni režimi praviloma še niso problematični in ostajajo v običajnih okvirih, se težave izrazito pokažejo poleti.

Temperature rek so vse višje, pretoki pa vse manjši. Potočna in soška postrv sta hladnovodni vrsti, ki za življenje nujno potrebujeta hladno vodo. Če se ta preveč segreje, postanejo razmere zanju zelo neugodne. Sogovornik opozarja, da so že temperature vode nad običajnimi hladnovodnimi razmerami lahko za postrvi dolgoročno zelo obremenjujoče, tudi če posledice niso nujno takojšnje.

Ribe zato iščejo primernejše habitate, predvsem območja z nižjimi temperaturami, kar pomeni, da se pomikajo vse višje po vodotokih. »Ribe se pomikajo vse višje, kjer je voda hladnejša, vendar nam bo teh območij sčasoma zmanjkalo. Prišle bodo do izvirov, potem pa praktično ne bodo več imele prostora za umik,« pojasnjuje.

Ob tem prihaja tudi do spreminjanja vrstne sestave ribjih populacij. Medtem ko hladnovodne vrste izgubljajo primerne življenjske prostore, se v vodotokih širijo vrste, ki jim ustrezajo višje temperature. »Za salmonidne vrste, torej postrvi, je to slaba napoved. Za nekatere druge vrste, na primer klena in podobne ciprinide, pa so spremenjene razmere lahko ugodnejše, saj osvajajo nove habitate in nove prostore,« dodaja Ivanc.

Letošnje poletje je bilo posebej ekstremno

Letošnje poletje je bilo po sogovornikovih besedah posebej ekstremno, predvsem z vidika visokih temperatur, posledično pa tudi zaradi višine vodostajev oziroma nizkih pretokov. Pojavljali so se tudi pogini rib, o katerih je bilo mogoče zaslediti poročila v javnosti.

Upravljavci ribjih populacij oziroma ribiške družine so se na razmere odzvali tako, da so posamezne vode in ribiške revirje zaprli oziroma prepovedali ribolov. S tem so želeli preprečiti, da bi bile ribe zaradi ribolova še dodatno obremenjene in izpostavljene stresu. Toda ob izjemni vročini se je pojavljala še ena težava. Ob rekah je bilo veliko drugih uporabnikov vode, ki so s svojimi dejavnostmi, hote ali nehote, vplivali na življenjski prostor in življenje vodnih organizmov.

Če se bodo takšne razmere nadaljevale, bo treba po njegovem mnenju prilagoditi tudi upravljanje in gospodarjenje z vodotoki.

Drstišča je treba pustiti pri miru tudi po tem, ko ribe odložijo ikre

Kaj lahko torej naredijo ljudje, ki se v prihodnjih mesecih odpravljajo na sprehod ob reki ali se želijo pobližje seznaniti z življenjem v njej? Sogovornik svetuje, naj obiskovalci predvsem ne motijo rib med drstjo. Postrvi je najbolje opazovati z razdalje, brez preganjanja in vznemirjanja. Tudi če je drst zanimiv naravni proces, ga ni treba motiti, da bi ga lahko spremljali.

Pomembno je tudi, da drstišče pustimo pri miru po koncu samega razmnoževanja. Ko ribe odložijo oplojene ikre, se njihov razvoj namreč še ne konča. Pri postrvih se ikre v prodnatem dnu razvijajo vsaj še približno mesec dni, preden se iz njih izvalijo mladice. V tem času se ne morejo umakniti pred nevarnostjo, zato je vsako poseganje v drstišče zanje lahko usodno.

»Tudi ko se ribe že zdrstijo in odložijo oplojene ikre, je treba drstišče pustiti pri miru. Ikre se še približno mesec dni razvijajo v produ. Ko se mladice izvalijo, se lahko že aktivneje premikajo po vodotoku in nevarnost zanje na samem drstišču ni več tako velika,« še pojasnjuje Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije.

Obiskovalci lahko drstišče prepoznajo tudi po ribah, ki se zadržujejo na njem, pogosto v parih. Samice je mogoče opaziti med kopanjem jamic, značilni pa so tudi svetlejši madeži oziroma območja na rečnem dnu, kjer so ribe premešale prod.

Tudi če ribe v tistem trenutku niso prisotne, je takšen predel lahko znak, da je drstišče aktivno in da so v njem že odložene ikre. Zato sogovornik svetuje, da se ljudje takšnim mestom izognejo. Če so ribe na drstišču, naj jih opazujejo z ustrezne razdalje, da jih ne bodo vznemirjali.

Tudi lipan in sulec se drstita, vendar v drugem delu leta

Sogovornik ob koncu opozarja, da jesensko-zimska drst velja predvsem za dve omenjeni salmonidni vrsti, potočno in soško postrv. Druge ribje vrste se razmnožujejo v spomladanskem in poletnem času, pri čemer se njihovi načini razmnoževanja razlikujejo. 

Nekatere vrste ikre odlagajo na vodno rastlinje in jih nanj lepijo, druge se razmnožujejo v vodnem stolpcu, pri čemer ne potrebujejo niti proda niti rastlinja. Načini razmnoževanja so torej od vrste do vrste različni. Med izjemami, ki jih sogovornik posebej izpostavlja, sta tudi lipan in sulec. Čeprav spadata med salmonide, se ne drstita jeseni oziroma pozimi, temveč spomladi, praviloma marca in aprila.

Pri njiju velja enako pravilo varovanja drstišč kot pri potočni in soški postrvi. Razlika je predvsem v tem, da se sulec drsti v večjih vodotokih, zato so tudi njegova drstišča večja. Značilni svetlejši predeli premešanega proda so pri njem lahko precej obsežnejši kot pri manjših vrstah rib.

Tudi v času njihove drsti je treba takšna območja pustiti pri miru. Varovanje drstišč tako ni pomembno le v jesenskih in zimskih mesecih, temveč skozi vse leto, saj se različne ribje vrste razmnožujejo v različnih obdobjih in na različne načine.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.