Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Za oteženo dihanje niso vedno kriva pljuča


Petra Znoj
17. 11. 2026, 05.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Občutek, da ne morete globoko vdihniti ali zajeti dovolj zraka, ima lahko številne vzroke. Nekateri med njimi na prvi pogled nimajo nobene povezave s pljuči.

težave z dihanjem.jpg
Profimedia
Občutek pomanjkanja zraka ni vedno posledica težav s pljuči, temveč lahko opozarja tudi na bolezni drugih organov.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Se zadihate že med vzpenjanjem po stopnicah, vas občasno stiska v prsih ali imate občutek, da kljub globokemu vdihu ne dobite dovolj zraka? Težave z dihanjem, ki jih strokovno imenujemo dispneja, niso samostojna bolezen, temveč simptom, ki lahko opozarja na različna zdravstvena stanja.

Med intenzivno telesno dejavnostjo je zadihanost povsem normalen odziv organizma. Drugače pa je, kadar se pojavlja med opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti, počitkom ali celo spanjem.

Za pomanjkanje zraka je lahko krivo tudi srce

Čeprav težave z dihanjem najpogosteje povezujemo s pljuči, imajo pri oskrbi telesa s kisikom pomembno vlogo tudi drugi organi. Kadar srce ne zmore učinkovito črpati krvi ali je moten prenos kisika po telesu, lahko občutimo pomanjkanje zraka.

Med najpogostejše možne vzroke oteženega dihanja sodijo:

  • astma,
  • kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB),
  • pljučnica,
  • srčno popuščanje,
  • motnje srčnega ritma,
  • slabokrvnost,
  • pljučna embolija,
  • alergijske reakcije,
  • tesnoba in panični napadi,
  • debelost in slaba telesna pripravljenost.

Na težave s srcem lahko dodatno opozarjajo otekanje nog in gležnjev, bolečine v prsih ter oteženo dihanje v ležečem položaju.

Vas občutek dušenja prebudi sredi noči?

Posebno pozornost je treba nameniti težavam z dihanjem, ki se pojavijo, ko se uležemo v posteljo. Nekateri posamezniki se ponoči nenadoma prebudijo z občutkom dušenja, ki se ublaži šele, ko se usedejo ali vstanejo. Gre za tako imenovano paroksizmalno nočno dispnejo, ki je lahko povezana s srčnim popuščanjem, pa tudi z drugimi boleznimi.

Preberite še

Tega pojava ne smemo enačiti s spalno apnejo, za katero so značilne ponavljajoče se prekinitve dihanja med spanjem.

bolečina v prsih, zadihanost.png
UI
Nenadno prebujanje z občutkom dušenja je lahko eden od opozorilnih znakov srčnega popuščanja.

Ko ne morete globoko vdihniti in nenehno zehate

Pomanjkanje zraka je lahko tudi posledica tesnobe in dolgotrajnega stresa. V stresnih situacijah se namreč lahko spremeni vzorec dihanja, ne da bi se tega sploh zavedali.

Dihanje postane hitrejše ali pretirano globoko, pojavi pa se lahko potreba po pogostem vzdihovanju in zehanju. Kljub temu težav nikar samodejno ne pripišite psihičnim obremenitvam. Zlasti kadar se pojavijo prvič ali se stopnjujejo, je treba izključiti druge zdravstvene vzroke

Težave z dihanjem se lahko pojavijo tudi po obroku

Ste opazili, da težje dihate po obilnem kosilu ali večerji? Tudi nekatere prebavne težave, denimo gastroezofagealni refluks ali želodčna kila, lahko spremlja občutek oteženega dihanja.

Če se hkrati pojavljajo zgaga, napihnjenost, spahovanje ali vračanje želodčne kisline v požiralnik, to omenite zdravniku. Ti simptomi namreč še ne dokazujejo, da je vzrok težav z dihanjem v prebavilih.

Kdaj je treba nemudoma poiskati pomoč?

Nenadno in izrazito oteženo dihanje je lahko znak življenjsko ogrožajočega stanja, kot sta srčni infarkt ali pljučna embolija. Takoj pokličite 112, če oteženo dihanje spremljajo močna bolečina ali pritisk v prsih, omedlevica, pomodrele ustnice, otekanje jezika ali grla oziroma če zaradi pomanjkanja zraka ne morete izgovoriti celotnega stavka.

Zdravniški pregled je potreben tudi, kadar opažate, da se zadihate ob vse manjšem naporu, da težave vztrajajo kljub počitku ali da jih spremljajo dolgotrajen kašelj, povišana telesna temperatura ali otekanje nog.

Zdravljenje je odvisno od vzroka

Pri ugotavljanju vzroka si zdravniki pomagajo s poslušanjem srca in pljuč, krvnimi preiskavami, rentgenskim slikanjem prsnega koša, ultrazvokom srca in testi pljučne funkcije.

Čeprav lahko opustitev kajenja, redna telesna dejavnost, zmanjšanje čezmerne telesne teže in strokovno vodene dihalne vaje pripomorejo k izboljšanju težav, ne morejo nadomestiti ustreznega zdravljenja.

Predvsem pa se ne sprijaznite s tem, da vam zmanjkuje zraka. Tudi če se težave razvijajo počasi, niso nujno zgolj posledica staranja ali pomanjkanja kondicije.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Zdravniški pregled, moški.png
UI
Če se zadihate ob vse manjšem naporu ali imate težave z dihanjem tudi v mirovanju, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.