Wikipedija

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Niels Henrik David Bohr je v fiziki najbolj znan po svojem kvantnomehanskem modelu atoma, pozneje poimenovanem Bohrov model. Iz Bohrovega modela izhaja, da ima atom določenega elementa toliko elektronov, kolikor je zaporedna številka elementa v periodnem sistemu.

Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih. Po njem je imenovan Bohrov magneton (μB = 0,93 · 10–23 Am2). Po osnovni in srednji šoli se je leta 1903 vpisal na univerzo. Šest let pozneje je doktoriral z delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k Ruthenfordu v Manchester, kar je odločilo njegovo pot v fiziki. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z ženo odpotoval na Švedsko, od tam pa v London.

Z načrtom za izdelavo jedrske bombe, ki ga je naredil s sinom, je odpotoval v New York. Po neuspehu se je vrnil na Dansko, kjer je leta 1962 umrl. S pomočjo enačbe za štiri spektre svetlobe, ki jih seva vodik, je s kratkim računom pokazal znano število, ki povezuje energijo gibanja elektrona s frekvenco kroženja in Planckovo konstanto, polovica celega števila. S tem je nastal Bohrov model atoma, kot ga poznamo še danes.