Sašo Bizjak / MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za županski položaj se potegujejo štirje kandidati. Na soočenju na Televiziji Slovenija so svoje načrte in poglede predstavili aktualni župan Matija Kovač, ki kandidira s podporo Liste Matija Kovača, Darko Radiković iz Resni.ce, Tomaž Krajnc z Liste Tomaža Krajnca in nekdanji dolgoletni župan Bojan Šrot s Celjsko županovo listo Bojana Šrota.

Razprava je pokazala, da med kandidati ni soglasja niti o tem, kako naj se mesto razvija, niti o tem, kako bi morali reševati nekatere najbolj pereče težave. Celje ima približno 49.540 prebivalcev, letošnji občinski proračun pa je prvič presegel 100 milijonov evrov. Ob tem ima občina tudi 53 milijonov evrov dolga.

Zakaj si želijo vodenja občine?

Razlogi za kandidaturo so različni. Radiković je med drugim izpostavil stanovanjsko problematiko, ki po njegovem mnenju otežuje prihodnost mladih družin v mestu. "Mislim, da se gradi premalo stanovanj za mlade in tudi Celjani, ko imamo razpise, ne pridejo tako visoko na lestvici za neprofitna stanovanja."

Krajnc prihaja iz podjetniških vrst, pri čemer meni, da občina v zadnjih letih ni dovolj dobro delovala v korist svojih prebivalcev. "V gospodarstvu vidiš, katera občina je tista, ki dela v dobro občanov. Mislim, da celjska občina v zadnjih letih ne dela najbolje za Celjane," je dejal.

· Prva liga

Valerij Kolotilo se je po brutalnih kritikah oglasil z dodatnimi pojasnili

Aktualni župan Kovač je medtem zagovarjal delo svoje ekipe in poudaril, da so v iztekajočem se mandatu izpolnili zastavljene cilje. "Dejstvo je, da je občina v tem času po več kot 20 letih uspela pripeljati do konca ključen razvojni izziv, in to je občinski prostorski načrt, sprejeti obsežen stanovanjski program in zagnati nov investicijski cikel," je pojasnil.

Šrot, ki se po več letih vrača v župansko tekmo, pa je kot svojo prednost izpostavil izkušnje. "Po šestih mandatih imam veliko znanja in izkušenj. Vem, kako reševati probleme in sestaviti ekipo, da določen projekt pripeljemo od ideje do realizacije."

Stanovanja, promet in pomanjkanje parkirišč

Med težavami, na katere opozarjajo Celjani, so pomanjkanje stanovanj in parkirnih mest ter prometna obremenjenost mestnega središča. Kandidati se strinjajo, da so to pomembna vprašanja, razlikujejo pa se v pogledih na rešitve.

Krajnc je kritičen do sprejetega občinskega prostorskega načrta, saj meni, da ne prinaša dovolj razvojnih možnosti. "Prostorski načrt, ki je bil sprejet, je bistveno premalo ambiciozen in po mojem mnenju niti približno razvojno naravnan. Mi smo s tem prostorskim načrtom pridobili komaj 34 hektarov novih stavbnih zemljišč, čeprav je bilo predvideno, da bo novih kmetijskih zemljišč skoraj 250 hektarov."

Kovač je med pomembnejšimi projekti izpostavil potniški center, ki naj bi prispeval k boljši mobilnosti, obenem pa pomagal tudi staremu mestnemu jedru. "Projekt je vsekakor izjemnega pomena, ne le za mobilnost, ampak tudi za razvoj starega mestnega jedra kot turistično zanimive lokacije, predvsem pa za povrnitev potrebnih parkirnih mest za stanovalce starega mestnega jedra."

Sašo Bizjak / MPA

Šrot napoveduje gradnjo 300 novih stanovanj. Ob tem je spomnil na projekte iz preteklih mandatov: "Marsikaj smo naredili v prejšnjih mandatih, tudi v zadnjem mandatu smo dali poudarek ravno stanovanjski gradnji, zato smo tudi zgradili 146 javnih najemnih stanovanj v občinski lasti v Dečkovem naselju," je poudaril.

Radiković pa je opozoril predvsem na pomanjkanje parkirnih mest v središču mesta. Izpostavil je območje Okopov, kjer naj bi bilo po njegovih besedah več prodanih dovolilnic, kot je na voljo parkirnih mest. "Na Okopih je 25 parkirnih mest, eno stane 300 evrov na leto. Ne vem, koliko dovolilnic so prodali, ker tisti, ki pride z dovolilnico, nima prostora za parkiranje, ker je zasedeno. Prodajo več dovolilnic, kot je parkirišč."

Spor zaradi najemnine stadiona za NK Celje

Ena izmed najbolj izpostavljenih tem soočenja je bil tudi spor med občino in Nogometnim klubom Celje. Predsednik kluba Valerij Kolotilo je namreč nedavno javno kritiziral odnos aktualnega župana in njegovih sodelavcev do kluba ter zagrozil celo z njegovo selitvijo. Med očitki je izpostavil večkratno zvišanje najemnine za stadion in pripadajoče objekte. "Ko smo začeli, je najemnina za stadion in pripadajoče objekte znašala 50.000 evrov, danes pa plačujemo 300.000 evrov na leto," je izjavil Kolotilo.

Kovač je očitke zavrnil z razlago, da so se povečali tudi stroški upravljanja prenovljenega stadiona in da je na njem danes več tekem kot v preteklosti. "Stroški na velikem stadionu pa so narasli iz okoli 100.000 evrov na 200.000 evrov zato, ker je bil objekt prenovljen. Na njem je več šankov in tudi dvakrat več tekem kot leta 2022. Po podatkih, ki nam jih je dal klub, je bil najem leta 2022 110.000 evrov, v lanskem letu pa 230.000 evrov, s tem da je dodano še ogrevanje," je dejal Kovač.

Šrot je razkril, da naj bi ga na nezadovoljstvo kluba opozorili že pred dvema letoma. Ob tem je podprl stališče, da bi morala občina pri sodelovanju s klubom upoštevati tudi njegove vložke v infrastrukturo. "Da klubu več zaračunaš, ker ima stadion nove luči, vrtljiva vrata, dva kontejnerja za VAR sobo … Prav tako ni res, da je klub zastonj dobil stadion Skalna klet, temveč ga ima v upravljanju. S tem ima več kot 100 tisoč evrov stroškov in vse, kar bo klub vložil v dokončanje druge etaže objekta, se mu bo štelo v najemnino in pravzaprav vlaga v občinsko premoženje," je bil kritičen Šrot.

Radiković meni, da bi morala občina nogometnemu klubu priti naproti, saj ta s svojimi nastopi promovira tudi mesto. "NK nas promovira v Evropi in svetu, občina bi morala izkoristiti to promocijo. Žalosti me, da se je to kar se je zgodilo, zgodilo pred lokalnimi volitvami. Šport in politika ne gresta skupaj. Res ne bi rad, da se ta klub izgubi, ker nam je zelo pomemben."

Tudi Krajnc je podvomil o navedbah občine glede višine njenih vlaganj v stadion. Po njegovih besedah naj bi bil občinski delež precej manjši od predstavljenega. Opozoril je tudi na stanje nekaterih prostorov na stadionu, izjavo predsednika kluba pa je ocenil kot legitimno opozarjanje na težave, ne pa kot nedopustno vpletanje v predvolilno dogajanje.

Sašo Bizjak / MPA

Kako bi zagotovili večjo varnost?

Kandidati so razpravljali tudi o vse pogostejših opozorilih prebivalcev glede vandalizma, grafitov ter nevarne vožnje s skuterji in električnimi skiroji.

Šrot je napovedal dodatno javno razsvetljavo in videonadzor. "Danes se ljudje ne počutijo več tako varne in mi smo v svojem programu napovedali še vsaj 500 svetilk v mestnem jedru in okolici, tudi v primestnih naseljih, kjer so temna območja. Tudi nameščanje kamer bo ena od prioritet, v mestnem jedru v peš coni je treba prepovedati kolesa, skuterje in vsa vozila," je povedal.

Krajnc se z nameščanjem kamer ni strinjal. Namesto tega bi več pozornosti namenil policijski prisotnosti in odgovornosti staršev. "Mislim, da če bi otroke enkrat ali dvakrat ujeli in kaznovali, mislim tudi na starše, da bi potem vedeli, kje so njihovi otroci in kaj počnejo po Celju, bi se to uredilo. To sta samo ena ali dve skupini mladih," je dejal.

Ob tem je opozoril tudi na delo občinskega redarstva, ki bi moralo po njegovem mnenju več pozornosti namenjati javnemu redu in miru, ne zgolj nadzoru parkiranja. "Mislim, da ima mestno redarstvo dovolj ljudi. Nesmiselno je, da le pišejo kazni na parkiriščih, veliko bolj pametno je, da skrbijo za javni red in mir."

Kovač je odgovoril, da občinski redarji že zdaj opravljajo tudi večerne nadzore in da se občina odziva na primere vandalizma. Za prihodnji mandat pa je napovedal spremembo organizacije dela. "Za naslednji mandat je pa vsekakor moja zaveza, ta je tudi že usklajena, da redarji ne bodo več toliko časa porabili s pregledovanjem parkiranih vozil in bomo zato uredili posebno pregledniško službo," je napovedal.

Volilna tekma

Koprski županski kandidati razkrili, kako bi reševali stanovanjsko stisko