Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Študijo so raziskovalci ameriške univerze Emory opravili na miših, ki so jih naučili izogibanja točno določenemu vonju. Miši so se namreč bale vonja, podobnega češnjevemu cvetu, njihovo obnašanje pa se je preneslo vse do "vnukov".

Podrobna analiza sperme je pokazala, da je bil pri tako izurjenih miših del DNK, odgovoren za občutljivost na omenjeni vonj, bolj aktiven. Tako so bili tudi mišji potomci in potomci potomcev izredno občutljivi na ta vonj in so se mu izogibali, čeprav z njim nikoli niso imeli posebne izkušnje. Raziskovalci so odkrili tudi spremembe v strukturi možganov.

"Izkušnje starša, celo pred spočetjem, pomembno vplivajo tako na strukturo kot delovanje živčnega sistema prihodnje generacije," tako zaključujejo raziskovalci.

"To je morda eden od mehanizmov, prek katerega predniki vplivajo na svoje potomce," je za BBC povedal eden od raziskovalcev Brian Dias. "Nobenega dvoma ni, da bo to, kar se zgodi s spermo in jajčecem, vplivalo na prihodnje rodove."

Britanski profesor Marcus Pembrey pa je poudaril, da so ugotovitve zelo pomembne za odpravljanje fobij, strahov in posttravmatskih stresnih motenj. Po njegovem bi morali najnovejša spoznanja upoštevati tudi v boju z debelostjo, diabetesom in motnjami v metabolizmu.