Hujše od slabega holesterola: dve maščobi v krvi, ki potiho uničujeta žile
Urejene vrednosti holesterola še ne pomenijo, da je vaše srce varno. Dve pogosto spregledani maščobi v krvi lahko povečata tveganje za srčni infarkt.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko dobimo izvide krvi in vidimo, da je holesterol v mejah normale, si običajno oddahnemo. Še posebej, če smo se morali za boljše rezultate potruditi, spremeniti prehrano ali začeti jemati zdravila. Toda zdravniki opozarjajo, da normalne vrednosti holesterola še ne pomenijo, da smo povsem zaščiteni pred srčnim infarktom.
Že dolgo je znano, da je povišan LDL oziroma tako imenovani slabi holesterol eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Prispeva namreč k nastajanju maščobnih oblog v stenah arterij, zaradi katerih se žile postopoma ožijo. Če takšna obloga poči in nastane krvni strdek, lahko pride do srčnega infarkta ali možganske kapi.
A tudi pri ljudeh, ki imajo LDL uspešno znižan, se lahko pojavijo resni srčno-žilni zapleti. Razlogov je več, med njimi pa sta tudi dve vrsti maščobnih delcev v krvi, ki jima pogosto namenjamo premalo pozornosti.
Trigliceridi lahko povzročajo težave, čeprav je holesterol normalen
Trigliceridi so najpogostejša oblika maščob v našem telesu in pomemben vir energije. Del jih zaužijemo s hrano, del pa jih telo ustvari samo, predvsem kadar zaužijemo več energije, kot je potrebujemo. Presežek se shrani v maščobnih celicah, od koder ga telo po potrebi ponovno uporabi.
Težava nastane, kadar so trigliceridi v krvi dalj časa povišani. Vrednosti nad 1,7 mmol/l običajno veljajo za opozorilni znak, čeprav je pri razlagi rezultatov pomembno tudi, ali smo bili pred odvzemom krvi tešči.
Povišani trigliceridi so pogosto povezani s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo, premalo gibanja, uživanjem alkohola in prehrano, bogato s sladkorjem ter rafiniranimi ogljikovimi hidrati. Vendar se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, ki nimajo očitnih težav s telesno težo.
Raziskovalci posebno pozornost namenjajo tako imenovanim ostankom lipoproteinov, ki prenašajo trigliceride. Ti delci vsebujejo holesterol, ki lahko prodira v stene arterij, spodbuja vnetne procese in prispeva k nastajanju aterosklerotičnih oblog. Prav zato lahko predstavljajo dodatno tveganje tudi pri ljudeh, ki imajo LDL že ustrezno znižan.
Nevarna maščoba, za katero mnogi sploh ne vedo
Še manj poznan je lipoprotein(a), ki ga na laboratorijskih izvidih označujejo s kratico Lp(a). Gre za poseben delec, podoben LDL, vendar ima dodatno beljakovino, zaradi katere je povezan z večjim tveganjem za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Visoke vrednosti Lp(a) so povezane s povečanim tveganjem za srčni infarkt, možgansko kap in zožitev aortne zaklopke. Največja posebnost pa je, da je njegova raven skoraj povsem odvisna od naših genov.
To pomeni, da ima lahko nekdo vse življenje povišan Lp(a), čeprav se zdravo prehranjuje, redno telovadi, ne kadi in nima prekomerne telesne teže. Prav tako povišana vrednost običajno ne povzroča nobenih simptomov, zato človek zanjo pogosto sploh ne ve.
Za razliko od običajnega holesterola se raven Lp(a) skozi življenje večinoma ne spreminja bistveno. Evropske strokovne smernice zato priporočajo, da bi si odrasli njegovo vrednost izmerili vsaj enkrat v življenju. Še posebej pomembno je to pri ljudeh, ki imajo v družini primere srčnega infarkta ali drugih srčno-žilnih bolezni v mlajših letih.
Zakaj običajna krvna preiskava ni vedno dovolj?
Ko zdravnik naroči pregled maščob v krvi, laboratorij običajno izmeri skupni holesterol, HDL, LDL in trigliceride. Ti podatki so zelo pomembni, vendar ne pokažejo vedno celotne slike tveganja.
Lipoprotein(a) namreč ni samodejno vključen v vsak običajni lipidogram, zato je treba njegovo meritev posebej naročiti. Pri nekaterih ljudeh lahko prav ta podatek pojasni, zakaj se srčno-žilne bolezni pojavljajo kljub razmeroma ugodnim vrednostim običajnega holesterola.
Pomembno je tudi vedeti, da zdravnik tveganja ne ocenjuje samo na podlagi enega laboratorijskega rezultata. Upoštevati mora še starost, krvni tlak, kajenje, sladkorno bolezen, družinsko anamnezo in morebitne že prisotne bolezni srca in ožilja.
Kaj lahko naredimo sami in kdaj potrebujemo zdravila?
Dobra novica je, da lahko na raven trigliceridov precej vplivamo z vsakodnevnimi navadami. Zmanjšanje uživanja sladkih pijač, sladkarij, alkohola in močno predelanih živil lahko prinese opazne spremembe. Pomembni so tudi redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in zmanjšanje odvečne telesne teže.
Pri lipoproteinu(a) je zgodba nekoliko drugačna. Ker njegovo raven večinoma določajo geni, ga s spremembo prehrane ali več gibanja praviloma ne moremo bistveno znižati. To pa nikakor ne pomeni, da zdrav življenjski slog ni pomemben. Nasprotno, pri ljudeh s povišanim Lp(a) je še posebej pomembno, da imajo dobro urejene vse druge dejavnike tveganja.
Zdravnik lahko zato priporoči strožje ciljne vrednosti LDL, zdravljenje povišanega krvnega tlaka ali druge ukrepe za zaščito srca. Raziskovalci razvijajo tudi nova zdravila, ki bi lahko močno znižala Lp(a), vendar še preverjajo, ali takšno zdravljenje dejansko preprečuje srčne infarkte in druge zaplete.
Pri zelo visokih trigliceridih je lahko potrebno tudi zdravljenje z zdravili, saj izrazito povišane vrednosti ne povečujejo le srčno-žilnega tveganja, ampak lahko povzročijo tudi akutno vnetje trebušne slinavke.
Ob naslednjem pregledu krvi bodite pozorni še na to
Če imate povišan holesterol, ste že doživeli srčni infarkt ali imate v družini bližnje sorodnike, ki so razmeroma mladi zboleli za boleznimi srca in ožilja, se je smiselno z zdravnikom pogovoriti o celoviti oceni tveganja.
Posebej koristna je lahko meritev lipoproteina(a), saj lahko odkrije dedno povečano tveganje, ki ga z običajnimi preiskavami ne prepoznamo. Pomembno pa je tudi spremljanje trigliceridov, zlasti pri ljudeh s sladkorno boleznijo, presnovnimi motnjami ali prekomerno telesno težo.
Normalen holesterol je dobra novica, ni pa zagotovilo, da so naše žile zdrave. Srčno-žilne bolezni se razvijajo pod vplivom številnih dejavnikov, zato je za njihovo preprečevanje pomembno, da poznamo tudi tveganja, ki jih na prvi pogled ne opazimo.
