Sosedova živa meja sega na vašo parcelo: kdo jo sme obrezati?
Smete sami obrezati sosedovo živo mejo? Preverite, kaj dovoljuje zakon, zakaj morate soseda najprej pozvati in kje se mora rez ustaviti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Veje sosedove žive meje segajo čez parcelno mejo, zastirajo prehod ali se dotikajo vaše hiše. Jih lahko preprosto odrežete? Odgovor je odvisen predvsem od tega, kje živa meja raste in ali ste soseda že pozvali k ukrepanju.
Živa meja lahko zagotavlja zasebnost in prijetno ločnico med parcelama, vendar hitro postane razlog za spor, če je lastnik ne vzdržuje. Veje se razrastejo na sosednje zemljišče, ovirajo dovoz, zastirajo svetlobo ali se približajo fasadi in žlebovom. Čeprav segajo na vašo stran, to še ne pomeni, da smete živo mejo poljubno krajšati, znižati ali obrezovati tudi na sosedovi parceli.
Najprej ugotovite, kje živa meja raste
Ključno je, ali je živa meja zasajena na sosedovi parceli ali neposredno na meji med zemljiščema. Če debla oziroma glavni deli rastlin stojijo v celoti na sosedovi strani, živa meja praviloma pripada sosedu. Vi zato ne smete stopiti na njegovo zemljišče in je obrezovati brez dovoljenja, prav tako ne smete samovoljno posegati v njen vrh ali stran, obrnjeno proti sosedovi parceli. Drugače je lahko, če je bila živa meja zasajena kot mejna pregrada neposredno na parcelni meji. Stvarnopravni zakonik določa domnevo, da so ograje, pregrade, drevesa in druge stvari, namenjene označitvi meje, skupna lastnina obeh sosedov. Takšna mejna znamenja je treba vzdrževati na krajevno običajen način, stroške pa lastnika praviloma krijeta po enakih delih.
Soseda najprej pozovite k obrezovanju
Če veje segajo na vašo parcelo in vas motijo, je najbolj pravilen prvi korak pogovor s sosedom. Pokažite mu, kje rastje sega čez mejo, in ga prosite, naj ga obreže v razumnem roku. Če ustni dogovor ne zaleže, pošljite kratek pisni poziv. V njem opišite težavo, dodajte fotografije in določite primeren rok za ureditev. Tako boste imeli dokaz, da ste sosedu omogočili, da živo mejo najprej uredi sam. Stvarnopravni zakonik izrecno določa, da lahko lastnik odstrani in si prilasti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, ter korenine, ki rastejo vanjo, če ga motijo in če jih sosed po njegovem pozivu ne odstrani. Pri razrasli živi meji je zato smiselno ravnati po enakem previdnem zaporedju: najprej poziv lastniku, nato odstranitev motečih delov, ki dejansko segajo na vašo stran. Če je obseg posega večji ali je sporno, ali rastje sploh stoji na meji, je pred rezanjem priporočljivo pridobiti pravni nasvet.
Preberite tudi:
Režete lahko le do parcelne meje
Tudi ko so izpolnjeni pogoji za obrezovanje, smete poseči le v tiste dele, ki segajo v prostor vaše nepremičnine. Škarje se morajo ustaviti na parcelni meji. Brez sosedovega soglasja ne smete stopiti na njegovo zemljišče, žive meje znižati, odstraniti njenega dela na njegovi strani ali porezati rastlin tako močno, da bi jih po nepotrebnem poškodovali oziroma uničili. Sosedske pravice je treba izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki soseda čim manj obremenjuje. Če bi zaradi pretiranega ali nestrokovnega reza živa meja propadla, bi lahko nastal spor glede povračila škode. Obrezovanje opravite z ustreznim orodjem in ob primernem času za posamezno rastlinsko vrsto. Pri večjem posegu je varneje najeti vrtnarja oziroma arborista.
Kaj pa, če živa meja raste na meji?
Žive meje, ki ima funkcijo skupne mejne pregrade, eden od sosedov ne bi smel samovoljno odstraniti ali korenito spremeniti. O višini, širini, načinu obrezovanja in razdelitvi stroškov se je najbolje dogovoriti vnaprej. Redno vzdrževanje lahko soseda razdelita tako, da vsak skrbi za svojo stran. Za večje znižanje, odstranitev ali zamenjavo žive meje pa naj dosežeta jasen dogovor, najbolje v pisni obliki. Pomembno je tudi, da videz zasaditve ne dokazuje nujno poteka uradne parcelne meje. Živa meja je lahko zasajena nekoliko stran od nje. Če se soseda ne strinjata, kje meja dejansko poteka, naj pred obrezovanjem oziroma odstranitvijo položaj preveri geodetsko podjetje.
Višina žive meje ni povsod določena enako
Slovenska zakonodaja ne določa ene same dovoljene višine žive meje, ki bi veljala za vse parcele in vse občine. Na zasaditev in vzdrževanje lahko vplivajo občinski prostorski akti, pravila glede preglednosti ob cestah in križiščih, varovalni pasovi ter posebni predpisi. Živa meja tudi ne sme povzročati motenj ali škode, ki presegajo običajno mero glede na naravo nepremičnine in krajevne razmere. Samo dejstvo, da vam ni všeč ali da jeseni z nje odpada listje, zato praviloma še ni dovolj za poljubno poseganje vanjo. Posebna previdnost je potrebna pri zaščitenih rastlinah, spomeniško varovanih območjih in zasaditvah ob javnih cestah. Pred večjim posegom preverite tudi lokalna pravila.
Fotografirajte stanje pred posegom
Pred obrezovanjem fotografirajte živo mejo, parcelno mejo in dele, ki segajo na vaše zemljišče. Shranite tudi pisni poziv sosedu in njegov odgovor. Če se dogovorita za skupno obrezovanje, vnaprej določita, kdo bo naročil izvajalca in kako si bosta razdelila stroške. Kratek pisni dogovor lahko prepreči poznejša nesoglasja glede obsega posega. Kadar sosed posegu nasprotuje, meja ni jasno določena ali bi bilo treba odstraniti večji del žive meje, samostojno rezanje ni najboljša pot. Najprej poskusite z dogovorom ali mediacijo, pri zahtevnejšem sporu pa poiščite pravno pomoč.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
