20 kvadratov za 235 tisočakov: poglejte, kaj vse se v Sloveniji prodaja
Ponudba na nepremičninskem trgu je pestra, vendar se ob nekaterih oglasih človek upravičeno vpraša, kaj vse danes plačujemo pri nakupu stanovanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če nameravate kupiti stanovanje, boste morali seči globoko v žep. Še posebno če si želite življenja v Ljubljani ali ob morju. Preverili smo različne nepremičninske oglase po Sloveniji in našli ponudbe, ob katerih se boste verjetno vprašali, ali je to prava cena, glede na tako majhno površino.
Dvajset kvadratnih metrov za 235.000 evrov. 24,6 kvadratnega metra za 250.000 evrov. 26,5 kvadratnega metra za skoraj 300.000 evrov. To niso cene celih hiš, temveč oglaševane cene majhnih stanovanj. In če si ogledamo, koliko prodajalci zahtevajo za posamezen kvadratni meter, postane še bolj zanimivo.
Seveda je treba poudariti: oglaševana cena ni nujno tudi cena, po kateri bo nepremičnina prodana. Na končno vrednost vplivajo lokacija, stanje stanovanja, leto gradnje, ali ima stanovanje parkirno mesto, klet, teraso, razgled in še marsikaj. A oglasi vseeno pokažejo, kako visoko segajo pričakovanja prodajalcev.
Ljubljana: 20 kvadratov za 235 tisočakov
Začnimo tam, kjer so cene stanovanj že dolgo med najvišjimi v državi. V strogem centru Ljubljane je naprodaj 20 kvadratnih metrov velika garsonjera za 235.000 evrov. Če ceno delimo s površino, dobimo kar 11.750 evrov za kvadratni meter. Stanovanje je prenovljeno in opremljeno, ima dvigalo in klet. Torej ne gre zgolj za prazno sobico brez dodatkov. Vendar je 20 kvadratnih metrov še vedno le 20 kvadratnih metrov. Za takšen znesek bi marsikdo pričakoval precej več prostora. In to niti ni najzanimivejši ljubljanski primer.
Na Vodmatu je naprodaj 24,6 kvadratnega metra velika garsonjera za 250.000 evrov. Cena na kvadratni meter? 10.163 evrov. Stanovanje je bilo zgrajeno leta 1963, leta 2022 pa prenovljeno.
Oglas za stanovanje v Šiški ponuja 26,5 kvadratnega metra za 299.000 evrov. To pomeni približno 11.283 evrov za kvadratni meter. Res je, da gre za novejšo stavbo, v ceno pa sta vključena tudi parkirno mesto in klet. Toda skupni znesek je vseeno takšen, da marsikdo ob njem dvigne obrvi.
Za primerjavo: med aktualnimi oglasi za ljubljanske garsonjere najdemo tudi precej nižje cene na kvadratni meter.
Koper: majhno stanovanje, visok račun
Če ste pomislili, da so takšne cene značilne samo za prestolnico, imamo za vas še eno novico. Morje ima svojo ceno. V Kopru je na primer oglaševana garsonjera, velika samo 16,3 kvadratnega metra. Cena? 136.000 evrov. To je približno 8344 evrov na kvadratni meter. Stanovanje je sicer opremljeno in ima tudi klet ter pripadajoče parkirno mesto, lokacija pa je ena od glavnih prednosti. Toda ko slišite »16,3 kvadratnega metra«, si večina verjetno ne predstavlja cene 136.000 evrov.
V ponudbi najdemo tudi približno 25,8 kvadratnega metra za 222.000 evrov. Tukaj je cena okoli 8611 evrov na kvadratni meter. Koper tako po ceni na kvadratni meter že precej dohiteva Ljubljano.
Maribor: več kvadratov, a tudi več kot 200 tisočakov
Maribor je cenovno vendarle nekoliko drugačna zgodba. A tudi tukaj je mogoče najti oglase, ki pritegnejo pozornost.
Eden od teh ponuja 39,4 kvadratnega metra veliko stanovanje za 216.700 evrov. To pomeni približno 5500 evrov na kvadratni meter. Drugje v Mariboru lahko za približno 26 kvadratnih metrov odštejete 120.000 evrov. To pomeni približno 4615 evrov na kvadratni meter. Tudi tukaj torej majhna stanovanja niso več samoumevno poceni.
Celje: skoraj 100 tisočakov za manj kot 29 kvadratov
Tudi Celje ima zanimive primere. Za 28,6 kvadratnega metra je treba odšteti 98.900 evrov. To pomeni približno 3453 evrov na kvadratni meter. Za 29,3 kvadratnega metra pa želijo 102.400 evrov, kar je približno 3501 evro na kvadratni meter.
Številke so sicer daleč od ljubljanskih 10.000 in več evrov za kvadratni meter, vendar so tudi tukaj cene manjših stanovanj vse prej kot zanemarljivo visoke.
Nova Gorica: skoraj 190 tisočakov za 39 kvadratov
V Novi Gorici smo našli še en zanimiv primer. 39 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 190.000 evrov. Cena na kvadratni meter je tako približno 4872 evrov. Stanovanje ima balkon, parkirišče in klet. Tudi tukaj torej cena ni posledica zgolj kvadrature – parkirno mesto, klet in lokacija pomembno vplivajo na celotno vrednost. A končna cena je vseeno skoraj 190.000 evrov.
Slovenj Gradec: tudi na Koroškem cene niso več tako nedolžne
Čeprav Slovenj Gradec težko primerjamo z Ljubljano ali Koprom, tudi tam cene niso več takšne, kot bi jih morda pričakovali.
Za približno 43,9 kvadratnega metra je treba odšteti 155.000 evrov. To pomeni približno 3531 evrov za kvadratni meter. Pri drugem oglasu je cena 156.890 evrov za 54,1 kvadratnega metra, kar pomeni približno 2900 evrov za kvadratni meter.
Zanimiv je tudi primer 97 kvadratnih metrov velikega trisobnega stanovanja za 315.000 evrov, kar pomeni približno 3247 evrov za kvadratni meter.
Murska Sobota: zgodba je tu precej drugačna
Na drugem koncu Slovenije je slika precej drugačna. V Murski Soboti je mogoče najti 30 kvadratnih metrov veliko garsonjero za 70.000 evrov. To pomeni približno 2333 evrov za kvadratni meter. Za 39 kvadratnih metrov pa je cena okoli 107.900 evrov oziroma približno 2767 evrov za kvadratni meter.
Razlika je očitna. Če za 20 kvadratnih metrov v Ljubljani plačate 235.000 evrov, lahko za 70.000 evrov v Murski Soboti najdete stanovanje, ki je po površini večje.
Od 2333 do 11.750 evrov na kvadratni meter
Če torej zberemo nekaj najzanimivejših primerov, so razlike osupljive. Razlika med najdražjim in najcenejšim primerom je več kot 9400 evrov za vsak kvadratni meter.
Bizarna cena ali nova realnost?
Pri takšnih oglasih je treba biti previden. Iz samega oglasa ni mogoče sklepati, da je nepremičnina dejansko vredna toliko, kot zanjo zahteva prodajalec.
Pri majhnih stanovanjih ima lahko velik vpliv lokacija. Pri nekaterih oglasih so vključeni parkirno mesto, klet, balkon ali druge dodatne vrednosti. Pri novogradnjah je treba upoštevati tudi standard gradnje in skupne dele stavbe. A ena stvar je nedvoumna: oglaševane cene majhnih stanovanj v nekaterih slovenskih mestih dosegajo številke, ki so bile še pred leti za marsikoga težko predstavljive.
In prav zato je pogled na oglase zanimiv. Za 20 kvadratnih metrov v središču Ljubljane danes nekdo zahteva 235.000 evrov. Na Obali lahko 16,3 kvadratnega metra pomeni 136.000 evrov. V Murski Soboti pa je za 30 kvadratnih metrov mogoče najti oglas za 70.000 evrov. Razlike med posameznimi deli Slovenije so zato zelo velike.
Toda ali takšne cene pomenijo tudi dejansko vrednost nepremičnin? In koliko prostora je pri majhnih stanovanjih sploh še za pogajanja? Za odgovor smo vprašali nepremičninskega strokovnjaka.
Kaj pravijo nepremičninski strokovnjaki?
Ob tako visokih oglaševanih cenah se seveda pojavlja vprašanje, ali gre zgolj za pretirana pričakovanja prodajalcev ali pa se manjša stanovanja po takšnih cenah tudi dejansko prodajajo. Za komentar smo povprašali Zorana Đukića, direktorja nepremičninske agencije Stoja Trade.
Kot je za Svet24 dejal Đukić, je treba pri 235.000 evrih za 20 kvadratnih metrov v Ljubljani govoriti o ekstremni ceni, ki nikakor ni pravilo. »Takšna cena je upravičena le pri res dobri lokaciji oziroma lepem, kakovostno adaptiranem stanovanju. Brez enega od teh dveh pogojev gre praviloma za pretirano pričakovanje prodajalca,« pojasnjuje.
Visoke cene na kvadratni meter pri majhnih stanovanjih po njegovih besedah niso nič novega. Garsonjere in manjša stanovanja so namreč pogosto vstopna točka za kupce prve nepremičnine, zato je povpraševanje po njih veliko, ponudbe pa malo. »Zato so cene na kvadratni meter pri majhnih enotah že od nekdaj sorazmerno visoke. Primerjava s cenami večjih stanovanj zato ni najbolj smiselna,« pravi Đukić.
Pri majhnih stanovanjih je razkorak lahko majhen
Kaj pa oglasi, pri katerih cena presega 10.000 evrov za kvadratni meter? Po besedah direktorja agencije Stoja Trade takšne cene niso nujno zgolj oglaševalska taktika. »Večinoma da – tako majhne enote se dejansko dražje prodajajo,« pravi. Koliko bo končna cena nižja od oglaševane, je po njegovih besedah odvisno predvsem od lokacije, pri dobro pozicioniranih manjših stanovanjih pa je razkorak lahko zelo majhen.
Večji popusti se pojavijo predvsem pri stanovanjih, ki so bila že v osnovi precenjena oziroma imajo slabšo lokacijo ali stanje. »Pri dobro pozicioniranih manjših stanovanjih je ta razkorak, kot rečeno, minimalen. Večji odklon navzdol se pojavi predvsem pri enotah, ki so bile od začetka precenjene ali imajo slabšo lokacijo oziroma stanje,« pojasnjuje.
Zoran Đukić, direktor nepremičninske agencije Stoja Trade, pravi, da so visoke cene majhnih stanovanj posledica velikega povpraševanja in omejene ponudbe, pri dobro pozicioniranih nepremičninah pa je razlika med oglaševano in končno prodajno ceno lahko zelo majhna.
Kupcu, ki se znajde pred oglasom za stanovanje površine 20 ali 25 kvadratnih metrov, za katero je treba odšteti več kot 200.000 evrov, zato svetuje predvsem premislek. »Naj si vzame čas in presodi, ali je nepremičnina res vredna te cene.« Pri tem naj bo pozoren na več stvari: »Na starost stavbe, obstoj parkirnega mesta in na to, da ima stanovanje vsaj balkon in shrambo ter da je v stavbi dvigalo – parkirišče je pri tem že bonus, ne nujen pogoj.«
Njegove besede tako nekoliko dopolnijo sliko, ki jo kažejo aktualni oglasi. Visoke cene majhnih stanovanj niso nujno zgolj posledica napihnjenih oglasov, vendar tudi vsak oglas z vrtoglavo ceno še ne pomeni, da je nepremičnina toliko tudi vredna. Pri končni presoji imajo pomembno vlogo predvsem lokacija, stanje nepremičnine in dodatki, ki jih kupec dobi za svoj denar.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
