Rekla je, da ni pesnica, a piše pesmi. A je bila. Je. Rekla je, da ni glasbenica, a ustvarja glasbo. A je bila. Je. Rekla je, da ni pevka, a poje. A je bila. Je.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
In je odšla. Stara komaj 42 let. Marca je izgubila boj z rakom. Čeprav … ja, zdi se, da se prijazna, optimistična, razumevajoča prijateljica vseh, ki jih je imela rada – in čudovita mamica hčerke Ele –, z boleznijo ni borila.
Na koncert v SiTi teater je kajpak prišla vsa Katarinina družina. Z leve Katarinina mama Fani, oče Avguštin, brat Matjaž, sestra Alenka in babica Pavlina. V ospredju Matjaževa sinova Ivan in Vlad. In Ela, ljubka hči Katarine Avbar. Koncert je bil tudi dobrodelen: denar, ki so zbrali s prodajo vstopnic, je dobila Katarinina hči Ela.
Da jo je sprejela in se še z njo soočila kot z vsem – z ljubeznijo. A se ni izšlo. Čudno. Ta ljubezen, ki vedno zmaga, tokrat – kaj? Je ni bilo dovolj? Nemogoče. Ni bila dovolj močna? Ne. In vendar …, verjetno bi še Katarina rekla: »Vsaka stvar je za nekaj dobra.« Le da za nekatere nikoli ne izvemo, zakaj.
Katarina in njen izbranec, glasbenik, član skupine Adam Peter Dekleva, sta bila čudovit, v vsem usklajen par. Zato je bilo Petru na koncertu v spomin ljubezni življenja težko. »A sem ga spodbujal in na koncu prepričal, da je sodeloval – ker sem vedel, da Peter to potrebuje,« je razložil Alan Vitezič, član skupine Društvo mrtvih pesnikov. Alan je imel prav. Ne le Peter, vsi Katarini prijatelji so ta koncert v resnici potrebovali. Da še enkrat, in ne zadnjič, povedo, kaj jim pomeni Katarina.
Katarina & prijatelji
Koncert je bil med najbolj čustvenimi, ki smo ga kadarkoli obiskali. Za kogarkoli ... Začelo se je s pesmijo, ki jo je za Katarino napisala Katarina Juvančič. Nato Jadranka Juras, Eva Hren in Peter Dekleva, ki je akustično kitaro s skupino Adam zamenjal za električno in s pesmimi, ki sta jih imela oba rada, zažarel v ljubezni. Do Katarine. Do vseh v dvorani, ki so med koncertom komaj zadrževali solze. A tudi zajokali. Katarina si je zaslužila vse: solze in smeh. In ljubezen, ki očitno ne bo nikoli zbledela ...
Vito Tofaj
