6 trikov za izbiro živil: nekateri so uporabni, drugi ne pijejo vode
Kako izbrati zrel ananas, sočno limono ali ravno pravšnji avokado? Pri nekaterih živilih se lahko zanesemo na preverjene trike, nekateri pa so le mit.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste že kdaj kupili avokado, ki je bil znotraj povsem rjav, ali veliko limono, iz katere ste komaj iztisnili nekaj kapljic soka? Pri nakupovanju živil se pogosto zanašamo na njihov videz, vendar nas ta lahko hitro zavede. Lepo obarvana lupina še ne zagotavlja zrelosti, prav tako velikost ni vedno pokazatelj kakovosti. Na srečo obstaja nekaj preprostih načinov, s katerimi lahko že v trgovini precej bolje ocenimo, kaj kupujemo.
Pri tem pa je dobro vedeti, da vsi priljubljeni nakupovalni triki ne držijo povsem. Nekateri temeljijo na dejanskih lastnostih živil, drugi so bolj miti, ki se prenašajo iz roda v rod. Preverimo, na kaj je zares vredno biti pozoren.
Sojina omaka: Ali mehurčki razkrivajo kakovost?
Ste že slišali, da lahko kakovost sojine omake preverimo s stresanjem stekleničke? Po priljubljenem prepričanju naj bi bila tista, pri kateri se na površini oblikujejo drobni, obstojni mehurčki, kakovostnejša od omake, pri kateri pena hitro izgine.
Vendar takšen preizkus ni povsem zanesljiv. Nastajanje mehurčkov je odvisno od sestave omake, njene gostote in vsebnosti različnih snovi, zato samo na podlagi pene ne moremo z gotovostjo sklepati o kakovosti.
Veliko več nam pove seznam sestavin. Tradicionalno fermentirana sojina omaka običajno vsebuje sojo, pšenico, vodo in sol, njen značilni okus pa nastaja med fermentacijo. Ta lahko traja več mesecev in omaki daje bogatejšo aromo ter izrazitejši okus. Pri nakupu je zato smiselno preveriti način proizvodnje in sestavine, ne pa zgolj videza tekočine.
Česen: Kaj nam pove spodnji del glavice?
Pri nakupovanju česna večina najprej pogleda velikost glavice in njeno zunanjo ovojnico. Nekateri pa prisegajo na pregled spodnjega dela, kjer izraščajo korenine. Svetel, čist koreninski del naj bi nakazoval boljšo kakovost, temnejši ostanki korenin pa slabšo.
Toda barva koreninskega dela sama po sebi ni zanesljiv pokazatelj svežine. Nanjo lahko vplivajo način pobiranja, čiščenja in skladiščenja česna.
Precej bolj pomembno je, da je glavica čvrsta, kompaktna in obdana s suho, nepoškodovano ovojnico. Posamezni stroki ne smejo biti mehki ali nagubani, izogibati pa se velja tudi glavicam z vidnimi sledmi plesni. Če iz strokov že poganjajo zeleni kalčki, to običajno pomeni, da je česen starejši. Še vedno je lahko uporaben, vendar se lahko njegov okus nekoliko spremeni.
Paprika: Je tista s štirimi izboklinami res slajša?
Če papriko obrnemo, bomo na njenem spodnjem delu opazili tri, štiri ali celo več izboklin. Prav na tej podrobnosti temelji razširjen nasvet, da naj bi bile paprike s štirimi izboklinami slajše in primernejše za uživanje surove, tiste s tremi pa boljše za kuhanje.
V resnici število izboklin ne določa okusa paprike. Njena oblika je povezana predvsem s sorto in razvojem plodu, sladkost pa je odvisna od drugih dejavnikov, zlasti stopnje zrelosti.
Pri izbiri sladke paprike je zato bolje upoštevati barvo. Rdeče paprike so praviloma bolj sladke od zelenih, saj med dozorevanjem razvijejo več sladkorjev. Pomembna je tudi čvrstost. Sveža paprika ima napeto, gladko lupino brez nagubanih ali mehkih mest, njen pecelj pa je videti svež.
Limona: Večja ni nujno bolj sočna
Velike limone se morda zdijo najboljša izbira, vendar lahko pod debelo lupino skrivajo presenetljivo malo soka. Če želimo iz sadeža iztisniti čim več tekočine, je zato pametno upoštevati še nekaj drugih lastnosti.
Eden od uporabnejših pokazateljev je teža. Če v roke vzamemo dve približno enako veliki limoni, bo tista, ki se zdi težja, praviloma vsebovala več soka. Koristno je pogledati tudi lupino. Limone z gladko, tanjšo lupino so pogosto bolj sočne od tistih z izrazito debelo in grobo površino.
Dobra limona mora biti čvrsta, a ob nežnem pritisku nekoliko prožna. Izogibajmo se sadežem z nagubano lupino, izrazito mehkimi mesti ali znaki izsušenosti. Če potrebujemo predvsem sok, se torej pri izbiri ne zanašajmo zgolj na velikost.
Ananas: Ali ga lahko prepoznamo po listih?
Eden najbolj znanih trikov za preverjanje zrelosti ananasa vključuje njegove liste. Po tem pravilu naj bi bil sadež pripravljen za uživanje, če lahko enega od notranjih listov brez večjega napora izvlečemo iz zelenega vrha. Če se list močno upira, naj bi bil ananas še nezrel.
Toda ta preizkus ni povsem zanesljiv. Listi se lahko lažje izpulijo tudi pri starejšem sadežu, zato samo na podlagi njihove čvrstosti ne moremo zagotovo oceniti zrelosti.
Veliko uporabnejši pokazatelj je vonj. Zrel ananas ima na spodnjem delu prijeten, sladkast vonj. Če nima skoraj nobenega vonja, je lahko manj aromatičen, izrazito kiselkast ali alkoholni vonj pa lahko nakazuje, da je že prezrel oziroma se začenja kvariti.
Pozorni bodimo tudi na lupino, ki mora biti čvrsta, brez mehkih, udrtih ali plesnivih mest. Pri tem ne pozabimo, da ananas po obiranju ne postaja bistveno slajši, zato je pomembno, da že v trgovini izberemo dovolj zrel sadež.
Avokado: Majhna podrobnost lahko razkrije njegovo notranjost
Pri avokadu se najpogosteje pojavi dilema, ali je že dovolj zrel za uživanje. Njegova lupina nam pri tem ni vedno v pomoč, saj se barva med posameznimi sortami precej razlikuje.
Priljubljen trik pravi, da lahko zrelost preverimo tako, da odstranimo majhen pecelj na vrhu sadeža. Če je predel pod njim zelenkast, naj bi bila notranjost avokada še lepa in sveža, rjava barva pa lahko nakazuje prezrelost.
Čeprav nam barva pod pecljem lahko razkrije nekaj o stanju sadeža, takšno preverjanje v trgovini ni priporočljivo. Z odstranjevanjem peclja namreč poškodujemo zaščitno plast sadeža, kar lahko pospeši njegovo propadanje.
Zanesljiveje je preveriti čvrstost. Avokado nežno primemo v dlan in ga rahlo stisnemo. Če pod blagim pritiskom nekoliko popusti, je praviloma primeren za uživanje. Če je povsem trd, bo potreboval še nekaj dni zorenja, zelo mehak sadež z udrtinami pa je lahko že prezrel.
Pri izbiri živil ne zaupajte le enemu znaku
Čeprav nam lahko različni nakupovalni triki olajšajo izbiro, noben posamezen znak ne zagotavlja, da bo živilo res kakovostno. Najbolje je, da upoštevamo več lastnosti hkrati, predvsem videz, vonj, čvrstost, težo in morebitne poškodbe.
Nekaj dodatne pozornosti pred nakupom nam lahko prihrani marsikatero razočaranje, pa tudi nepotrebno zavrženo hrano. Navsezadnje ni pomembno le, kako lepo je živilo videti na trgovinski polici, temveč predvsem, kakšno bo, ko ga bomo postavili na krožnik.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
