Vilma Bukovec, velika umetnica iz Trebnjega: Njena zgodba še živi
Ob deseti obletnici smrti Vilme Bukovec so v Trebnjem odprli razstavo, posvečeno življenju in umetniški poti ene največjih slovenskih opernih pevk.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občina Trebnje letos obeležuje deset let od smrti ene najvidnejših slovenskih opernih umetnic in rojakinje Vilme Bukovec. Ob tej priložnosti sta Občina Trebnje in Klekljarska skupina Žnurce pripravili razstavo Trebanjska operna diva Vilma Bukovec (1920–2016), ki so jo v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje odprli sinoči.
Razstava predstavlja del bogate zapuščine umetnice, ki je po štirih desetletjih na opernih odrih pustila pomemben pečat v slovenski glasbeni kulturi. Na ogled so njeni operni kostumi in dodatki, osebni dokumenti, priznanja, fotografije, notni zapisi, pripomočki za ličenje, portreti in doprsni kip. Med zanimivejšimi predmeti je pahljača iz nojevih peres, ki jo je Bukovec uporabljala v vlogi Tatjane v operi Jevgenij Onjegin.
Avtorica razstave Damjana Šalehar je želela z izborom predmetov in fotografij predstaviti tako umetniško pot Vilme Bukovec kot tudi njeno osebnost in povezanost s Trebnjem. Celotna zapuščina umetnice je sicer popisana in digitalizirana na portalu Kamra.
Županja Mateja Povhe je ob odprtju poudarila, da z ohranjanjem njene zapuščine Vilma Bukovec ostaja del žive kulturne dediščine. Spomnila je tudi, da pomembni slovenski ustvarjalci niso prihajali le iz velikih kulturnih središč.
Vilma Bukovec se je rodila leta 1920 v Trebnjem. Po šolanju v Trebnjem in Novem mestu je sprva začela študirati pravo, vendar se je kmalu posvetila petju. Postala je ena vodilnih pevk ljubljanskega opernega ansambla, nastopala doma in v tujini ter prejela številna priznanja. Z odra ljubljanske Opere se je poslovila leta 1982 po štirih desetletjih aktivnega petja. Umrla je 7. decembra 2016.
V Trebnjem je zadnjič nastopila leta 1980. Dolenjski list je takrat poročal: ''Dvorana kulturnega doma ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti veliki umetnici. Odpela je nekaj arij, s katerimi je najbolj zaslovela na opernem odru. Ta njen jubilejni koncert je bil v vseh pogledih vrh trebanjske kulturne sobote. Ob tej priliki so ji Trebanjci poklonili zlato plaketo trebanjskega tabora likovnih samorastnikov.''
Na svojo rojakinjo so v Trebnjem še danes ponosni. Marija Prosenik, vodja Klekljarske skupine Žnurce, jo opisuje kot primadono z velikim srcem in dušo, ki je imela Trebnje rada.
Razstava bo na ogled do 5. decembra 2026, predstavlja pa tudi uvod v Vilmin večer, ki bo 26. septembra ob 19. uri v Kulturnem domu Trebnje. Glasbeno-scenski poklon bodo pripravili sopranistka in primadona SNG Maribor Sabina Cvilak, igralca Ana Pavlin in Gal Oblak ter režiser Marko Plantan.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
