Rakitna zaprla vrata medvedom: »To ni bilo več sobivanje«
Država in občine iščejo rešitev za varnejše sobivanje z medvedi – na Rakitni so predstavili nove zaščitene smetnjake.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Rakitni pri čistilni napravi je danes potekala predstavitev novih medvedovarnih smetnjakov, ki bodo preprečevali medvedom dostop do odpadkov in drugih virov hrane v bližini naselij. Gre za enega od preventivnih ukrepov, s katerim želijo zmanjšati možnost srečanj med medvedi in ljudmi ter preprečiti konflikte. Predstavili so tudi širše ukrepe za sobivanje ljudi in velikih zveri ter načrte za nadaljnje zmanjševanje tveganj, povezanih s približevanjem medvedov naseljem.
Medvedovarni smetnjaki so bili junija in julija letos že postavljeni v štirih slovenskih občinah – Brezovici, Črnomlju, Loškem Potoku in Sodražici. Ena od lokacij je tudi Rakitna, kjer so danes predstavili ta pomemben preventivni ukrep.
Smetnjaki so namenjeni preprečevanju dostopa rjavih medvedov do odpadkov in drugih lahko dostopnih virov hrane v bližini naselij, s čimer želijo pristojni zmanjšati njihovo zadrževanje v urbanem okolju ter posledično zmanjšati možnost konfliktov med medvedi in ljudmi.
Na konferenci so med drugim sodelovali generalna direktorica Direktorata za okolje, naravo in podnebje Tanja Bolte, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Simon Resman ter župana občin Brezovica in Sodražica Metod Ropret in Blaž Milavec ter Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj.
Govorniki so predstavili aktivnosti države pri upravljanju z velikimi zvermi, razloge za postavitev medvedovarnih smetnjakov na Rakitni in drugih območjih Slovenije ter potek od ideje do njihove izdelave in namestitve. Kot poudarjajo, so odpadki pogosto eden od razlogov, zaradi katerih se medvedi približujejo naseljem. Z zaščitenimi zabojniki želijo preprečiti, da bi se živali navadile na lahek dostop do hrane v bližini ljudi.
Medvedovarni smetnjaki so zasnovani tako, da jih medvedi ne morejo odpreti in se dokopati do njihove vsebine. Če živali v bližini naselij ne najdejo lahko dostopnega vira hrane, je manjša verjetnost, da se bodo na ta območja vračale, izgubljale naravno plašnost in se privajale na bližino ljudi.
Država napoveduje spremembe: Medvedovarni smetnjaki bi lahko postali stalnica
Generalna direktorica Direktorata za okolje, naravo in podnebje Tanja Bolte je uvodoma poudarila, da so velike zveri – rjavi medved, volk in ris – v Sloveniji ogrožene in zavarovane vrste. Upravljanje njihovih populacij pa je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor, ki je za vse tri vrste pripravilo strategije upravljanja. Te določajo ključne aktivnosti za njihovo dolgoročno ohranjanje ter zagotavljanje sobivanja ljudi in velikih zveri.
Med najpomembnejšimi ukrepi je izpostavila spremljanje populacij, sodelovanje z različnimi deležniki, ozaveščanje in izobraževanje lokalnega prebivalstva ter podporo preventivnim ukrepom za zaščito premoženja. Mednje sodijo tudi sofinanciranje električnih ograj in drugih zaščitnih rešitev ter izobraževanje lastnikov za učinkovito varovanje domačih živali in čebelnjakov.
Ministrstvo po besedah Bolte finančno podpira različne projekte, katerih cilj je zmanjševanje konfliktov med ljudmi in velikimi zvermi, ob tem pa izvaja tudi številne aktivnosti za ozaveščanje in obveščanje javnosti.
Posebej je izpostavila projekt medvedovarnih smetnjakov, ki predstavlja konkreten preventivni ukrep za zmanjševanje težav z medvedi v bližini naselij. Z omejevanjem dostopa do komunalnih odpadkov se zmanjšuje možnost, da bi medvede privabljali v naselja, s tem pa tudi tveganje za nastanek konfliktov med živalmi in ljudmi. Ukrep po njenih besedah prispeva tako k večji varnosti prebivalcev kot k učinkovitejšemu varovanju rjavega medveda.
Bolte je spomnila, da je ministrstvo že v preteklosti v okviru različnih projektov podprlo razdeljevanje medvedovarnih smetnjakov in kompostnikov ter sanacijo neurejenih in nezakonitih odlagališč odpadkov. Izkušnje kažejo, da takšni ukrepi na območjih, kjer se medvedi pogosto pojavljajo, učinkovito preprečujejo njihov dostop do hrane, ki izvira iz človekove dejavnosti.
Na podlagi dosedanjih pozitivnih rezultatov ministrstvo proučuje tudi možnosti za bolj sistemsko ureditev tega področja na zakonodajni ravni. Pri tem bi jasno opredelili odgovornosti države, občin in komunalnih podjetij glede financiranja, postavitve, vzdrževanja ter nadzora nad izvajanjem ukrepov.
Bolte je tudi omenila, da je ministrstvo leta 2025 za škodo, ki jo povzročajo velike zveri, izplačalo približno 200.000 evrov odškodnin, letos pa do zdaj okoli 100.000 evrov, največ za škodo na čebelarski infrastrukturi.
Postavitev medvedovarnih smetnjakov je rezultat sodelovanja med državo, Zavodom za gozdove Slovenije, občinami in izvajalci. Pristojni ob tem napovedujejo, da bodo podobne rešitve v prihodnje nameščali tudi na drugih območjih, kjer je potreba po njih največja.
Župan Ropret: To ni bilo več sobivanje, medvedi so hodili v osrčje vasi
Župan Občine Brezovica Metod Ropret je poudaril, da je Rakitna območje, kjer so ljudje že dolgo vajeni sobivanja z rjavim medvedom. »Ta planota v zaledju Krimskega pogorja je del habitata rjavega medveda, zato so domačini na njegovo prisotnost navajeni,« je dejal.
Ob tem je izpostavil, da dogajanje v zadnjem obdobju ni več predstavljalo običajnega sobivanja. Medvedi so se namreč vse pogosteje pojavljali v samem središču vasi, preiskovali zabojnike in iskali dostopno hrano, kar po njegovih besedah ne sodi več v okolje naselja.
Na občini so zato pristopili k iskanju rešitev in ocenili, da so medvedovarni zabojniki eden od najbolj primernih ukrepov. Ropret je spomnil, da so na Rakitni že v preteklosti v okviru drugega projekta postavili 27 takšnih zabojnikov, izkušnje z njimi pa so bile dobre. Z novim projektom so pridobili še dodatnih 47 zabojnikov, tako da jih je na območju Rakitne zdaj skupaj 74. »Ocenjujem, da smo zdaj uspeli naše smeti zapreti na način, da ne bodo več privabljale medveda v samo naselje,« je dejal župan.
Ropret je izpostavil, da prebivalci Rakitne sobivajo z medvedom in zato dobro poznajo pomen pravočasnega preprečevanja konfliktov: »Lokalne skupnosti potrebujemo praktične rešitve, ki jih je mogoče dejansko vključiti v vsakdanje življenje. Medvedovarni smetnjaki so pomemben korak v pravo smer reševanja konfliktov na Rakitni, pri čemer je pomembno sodelovanje med državo, stroko in lokalnimi skupnostmi. Vsekakor pa potrebujemo poleg preventivnih ukrepov tudi dosledno in strokovno utemeljeno aktivno upravljanje s populacijo medveda.« Z njim sta se strinjala tudi župana Občine Sodražica Blaž Milavec in Občine Črnomelj Andrej Kavšek.
Brezovica za zaščito pred medvedi odštela 25 tisoč evrov
Občina Brezovica je pri projektu zagotovila zemljišča, podstavke in ureditev dostopov, kjer je bilo to potrebno. Na novo je bilo opremljenih pet lokacij na območju Rakitne, vrednost vložka lokalne skupnosti pa je znašala približno 25 tisoč evrov. Preostanek sredstev so zagotovili ministrstvo in Zavod za gozdove Slovenije RS.
Medvedovarni smetnjaki so nastali po letih iskanja rešitev
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Gregor Danev pa je med drugim dejal: »Lani smo imeli v približno tem obdobju, morda kakšen mesec prej, kar precej težav. Poleg razmetavanja smeti je bila velika težava tudi prisotnost medveda v samem naselju. Izvedeni so bili tudi intervencijski ukrepi, pri čemer lahko pohvalim tako lokalno lovsko družino, ki upravlja s tem območjem, kot tudi župana, saj smo že lani uspešno sodelovali in skupaj iskali rešitve. Kot je župan že omenil, smo nato v poznojesenskem času opravili analizo razmer ter na podlagi ugotovitev pripravili nadaljnje ukrepe.«
Kot je pojasnil, je ZGS je medvedovarne smetnjake razvil v okviru projekta LIFE DinAlp Bear, ki je potekal med letoma 2014 in 2019. Njihova posebna konstrukcija medvedu preprečuje odpiranje pokrova, prebivalcem in komunalnim službam pa še vedno omogoča običajno uporabo. MOP je leta 2025 za postavitev medvedovarnih smetnjakov zagotovilo 100.000 evrov, ZGS pa je izvedel javno naročilo za njihovo dobavo in namestitev ter se z izbranimi občinami (glede na analizo konfliktov in način zbiranja odpadkov) dogovoril o primernih lokacijah. Občine in komunalna podjetja so izvedle pripravljalna dela za postavitev (npr. pripravo betonskih podstavkov), gradnjo pa je spremljal pogodbeni nadzornik.
»Gre za zgleden primer dobrega sodelovanja med državo, strokovnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. A z rjavim medvedom bomo uspešno sobivali le, če bomo preventivne ukrepe povezali z rednim in aktivnim upravljanjem populacije, kar je nedavno potrdilo tudi upravno sodišče,« je dejal Danev.
Napovedal je, da bo ZGS bo tudi v prihodnje spremljal podatke o pojavljanju medvedov in konfliktih, sodeloval z lovskimi družinami, občinami, komunalnimi podjetji in prebivalci ter pripravljal strokovna mnenja o območjih, kjer bi lahko vzpostavili še več tovrstnih medvedovarnih smetnjakov. MOP pa bo proučilo možnost ureditve tega ukrepa na zakonodajni ravni ter jasno opredelila odgovornosti države, občin in komunalnih služb glede financiranja, vzdrževanja in nadzora izvajanja ukrepa. Vse ključne informacije o medvedih v Sloveniji in širše v tem delu Evrope so zbrane tudi na spletni strani Medvedi.si, ki so jo na ZGS na novo uredili v okviru projekta LIFE Varna paša.
Medvedov vse več
Danev je še pojasnil, da se je populacija rjavega medveda od julija lani, ko je začela veljati prepoved odvzema medvedov iz narave, zagotovo povečala. Uradnih podatkov o trenutnem številu medvedov sicer še ni, saj nove študije in ocene še niso zaključene. Stroka pa je po njegovih navedbah že takrat opozarjala, da bi se lahko glede na modele, pripravljene na podlagi zadnjega genetskega štetja ter podatkov o odvzemu iz narave in poginih, število medvedov še naprej povečevalo.
Kot je omenil, neuradne ocene kažejo na med 1100 in 1200 medvedov. Po veljavnem programu upravljanja populacije rjavega medveda je ugodno stanje populacije med 620 in 800 osebki.
Resman opozarja: Konflikti z velikimi zvermi poleg varnosti prebivalcev vplivajo tudi na kmetovanje
Simon Resman, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je poudaril, da rjavi medved med vsemi prostoživečimi živalskimi vrstami povzroča največ škode. Najpogosteje prizadene sektorja živinoreje in čebelarstva, saj napada drobnico, govedo in čebelje panje, občasno pa poškoduje tudi kmetijsko infrastrukturo. Takšni dogodki za kmete pomenijo neposredno gospodarsko škodo, dolgoročno pa lahko vodijo tudi v opuščanje kmetovanja na najbolj izpostavljenih območjih.
Ob tem dodal, da je ravno zaradi tega minister Janez Cigler Kralj pozdravil nedavno odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki omogoča nadaljnje izvajanje odločbe o odvzemu rjavega medveda. Hkrati je ministrstvo za naravne vire in prostor pozval, naj pravočasno pripravi novo odločbo za leto 2027, da pri upravljanju populacije medvedov ne bi prihajalo do prekinitev.
Pristojni opozarjajo: Vse je odvisno tudi od uporabnikov smetnjakov
Sogovorniki so še poudarili, da je učinkovitost smetnjakov odvisna tudi od uporabnikov Pokrove je treba po uporabi dosledno zapirati, odpadkov pa ne puščati ob zabojnikih. S skupnim odgovornim ravnanjem lahko zmanjšamo privabljanje medvedov v naselja ter prispevamo k varnejšemu sobivanju ljudi in velikih zveri, so prepričani.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
