ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ni se mi dalo hoditi na sodišče in dokazovati svoj prav, zato sem kot bedak za vsako napačno besedo, zaradi katere se je počutila ’ogroženo in ponižano’, plačeval kazni. Se mi pa zdi neverjetno, da policisti sploh ne zaslišijo prič, ampak kazni pišejo le na podlagi obtožbe,« svojo izkušnjo predstavlja Gorazd iz okolice Ptuja. To še zdaleč ni osamljen primer. Takšnih zgodb, ko je dokazovanje nedolžnosti bistveno težje od dokazovanja krivde, je precej.

V javnosti se pogosto pojavljajo vprašanja, kako policija obravnava prekrške zoper javni red in mir. Številni posamezniki imajo občutek, da se v teh postopkih znajdejo v položaju, ko morajo dokazovati svojo nedolžnost, namesto da bi bila njihova krivda prepričljivo dokazana. To seveda odpira vprašanja o poštenosti prekrškovnih postopkov in zaupanju v pravno državo.

ČG

Prekrški zoper javni red in mir so pogosto povezani z dogodki, ki se zgodijo hitro, brez dokaznega gradiva, prič ... V takšnih primerih gre za besedo proti besedi, zato ima zapis policista veliko težo. Čeprav je temeljno načelo pravne države domneva nedolžnosti, se dokazno breme v takšnih postopkih pogosto obrne. Zakon sicer določa možnost sodnega varstva, a se marsikomu enostavno s tem ne da ukvarjati in raje poravna nekaj sto evrov globe, kot izgublja čas in denar na sodišču.

Takšne postopke policija očitno pogosto (pre)hitro zaključi, najbrž ni zanemarljivo dejstvo, da globe predstavljajo tudi prihodek državne blagajne. Pa vendar bi moralo biti doslednejše zbiranje dokazov pred izrekom globe prioriteta.

Zadostuje celo prijava preko elektronske pošte

»Kršiteljica je odgovorna za prekršek, ker je pri prijaviteljici povzročila občutek ponižanosti, ogroženosti in strahu. Prijaviteljica je vpitje prijavila pisno, po elektronski pošti,« je drug primer prijave domnevne kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru. Kršiteljica je bila sicer po več mesecih pozvana, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, a enako kot v prej navedenem primeru je šlo za besedo proti besedi. Brez zaslišanja ene same priče ji je bila za domnevni prekršek izrečena globa v znesku 400 evrov. Ker je šlo za odločbo, ki je bila izdana naknadno, ne na samem kraju dogodka, je bilo treba poravnati še sodno takso v višini 40 evrov. V tem primeru je zanimivo tudi to, da je zadostovala že prijava preko elektronske pošte.

Pixabay

Če vas prijavi kdorkoli, boste plačali kazen?

Na Policijski upravi Maribor so na konkretno vprašanje, ali policija torej izreče globo za vsako prijavo, ne da bi preverila dejstva, okoliščine, odgovorili: »Ne, policija za prijavo kršitve JRM preveri dejstva in okoliščine (ugotovi dejansko stanje) in se na podlagi tega odloči, kako bo, če sploh bo ukrepala.« Takšna je zakonodaja. Kaj pa praksa, kaj pomeni ugotavljanje dejanskega stanja? V konkretnem navedenem primeru je zadostovala že obtožba, ki jo je nasprotna stran zavrnila, pa vendar prejela plačilni nalog.

Čeprav na policiji trdijo, da prijava ne pomeni, da bo domnevnemu kršitelju v vsakem primeru izrečena kazen, številni primeri dokazujejo drugače. Policija bi sicer lahko končala prekrškovni postopek brez izdaje odločbe o prekršku (plačilnega naloga) ali podaje obdolžilnega predloga, če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek in ni dokazano, da je prekršek storjen. A v dveh primerih, ki so nam ju posredovali v uredništvo, so brez zaslišanja prič izrekli globe.

Občani sicer imajo možnost, da v primeru, če se ne strinjajo z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, podajo pritožbo zoper delo policistov.

Je potrebna sprememba zakonodaje?

Več v Štajerskem tedniku