Ormož: »O polžih za kralje in ušeh za kraljice«
Tokratna predavateljica zelenega četrtkovega popoldneva Maja Botolin Vaupotič je za svojo predstavitev izbrala temo, ki je za našo potrošniško družbo »hitro uporabi in zavrzi« zelo aktualna. Slušatelje je popeljala skozi zgodovino odkrivanja in pridobivanja naravnih, pozneje sintetičnih barvil, predstavila pa je tudi pomen posameznih barv in njihovo obnašanje v različnih okoljih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Prva barva, ki jo je človek uporabljal, je okra – mešanica gline in hematita, po domače rje. Če s tem mineralom podrgnemo po kamnu, pušča rdečo sled. Če katerikoli hematit zdrobimo, je to barvilo rdeče. Naši daljni predniki so poslikavali v jamah z oranžno rdečimi barvami. Okra se je uporabljala tudi za temnjenje kož. Hematit pa je zelo dražeč za kožo in sluznico – verjetno so ravno zaradi tega Egipčani v pogrebnih sobah s hematitom prebarvali sarkofage in tla ter na tak način želeli preprečiti ropanje teh bogatih grobnic. Prvo rastlinsko barvilo pred približno 400 leti na naših tleh je bila rastlina, ki daje modro barvo – oblajst. Postopki pridobivanja so zelo zapleteni. S Kelti sta povezani še dve rastlini: drevo jelša, ki daje kar tri barvila: skorja – rdeče, cvetovi – zeleno in resje – rjavo, ter barvilni brošč, katerega korenina daje rdeče barvilo.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
