Ptujska ravnateljica Vaupotič Zemljič: "Osemletke ni mogoče uvesti čez noč"
Napoved Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino o možnosti uvedbe osemletke je presenetila tudi nekatere šolnike v Spodnjem Podravju.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predvsem jih je začudilo, da so za tako pomembno napoved, ki bi korenito posegla v slovenski šolski sistem, izvedeli iz medijev. Ravnateljica največje ptujske osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič dvomi, da bi bilo mogoče tako obsežno spremembo pripraviti že do šolskega leta 2028/29.
»Šolski sistem je izjemno rigiden in tako velikih sprememb ni mogoče uvesti čez noč. Ko smo prehajali iz osemletke na devetletko, je celoten prehod trajal desetletje,« je poudarila Vaupotič Zemljičeva. Po njenem mnenju sta dve leti za pripravo in izvedbo tako velike reforme zelo kratko obdobje, saj sprememba zahteva prilagoditev celotnega sistema.
Pomembnejša vsebina kot ime prvega leta šolanja
Sama tudi ne vidi posebnega smisla v tem, da bi sedanjo devetletko preoblikovali v novo, sodobno osemletno osnovno šolo. Precej pomembneje se ji zdi vprašanje, kaj in kako bodo učenci v šoli delali. »Ali se bo prvi razred imenoval pripravljalnica ali kako drugače, ni bistveno. Pomembnejša sta način dela in vsebina,« je dejala. Ob tem opozarja, da so šole prav v tem šolskem letu začele izvajati nove učne načrte, na katere so se pripravljale več kot dve leti ter v priprave vložile veliko dela in energije. Pouk so prilagodile novim vsebinam in skupnim ciljem, zato bi nova obsežna sistemska sprememba posegla v proces, ki se je pravzaprav šele začel.
Znanje mora dobiti večjo težo
Vaupotič Zemljičeva sicer poudarja, da vse napovedane spremembe v šolstvu niso slabe. Pozdravlja predvsem prizadevanja, da bi bilo v šoli ponovno bolj v ospredju znanje ter da bi učenci prevzeli več odgovornosti za svoje delo in rezultate. Po njenem mnenju bi bilo treba zmanjšati tudi pritisk staršev, ki pričakujejo, da bodo njihovi otroci dosegali zgolj najvišje ocene. Šola mora ostati prostor, kjer se je za znanje in dobre rezultate treba potruditi. Strinja se tudi z napovedmi, da bi šolam in učiteljem vrnili več avtonomije. »Na načelni ravni podpiram, da se šoli vrne avtonomija, ki jo je v zadnjih letih izgubila,« je poudarila.
Sedanji prvi razred bi postal obvezni vrtec
Šolski minister Borut Rončević je celovito reformo šolstva napovedal ob slabših rezultatih slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA 2025. Slovenski učenci so na vseh treh področjih merjenja – pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti – dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej mednarodni raziskavi. Minister je trend slovenskih dosežkov označil za katastrofalen.
Ena največjih napovedanih sprememb je odprava devetletke in uvedba sodobne osemletne osnovne šole, ki naj bi zaživela v šolskem letu 2028/29. Sedanji prvi razred bi postal obvezni vrtec, otroci pa naj bi se opismenili že v prvem letu šolanja. Reforma naj bi prinesla tudi razbremenitev učnih načrtov, več avtonomije učiteljem, višje standarde znanja in ocenjevanja ter spremembe nacionalnega preverjanja znanja in mature. Strateški svet za pripravo reforme naj bi ustanovili še ta mesec, področne zakone pa pripravili do konca leta.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
