Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Težko je reči nekomu, ki goji prašiče,da mora jesti piščančje prsi v ovitku


tednik
Hojka Berlič
18. 5. 2026, 05.17
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Najnovejši podatki NIJZ kažejo, da je v nekaterih občinah na vzhodu več (pre)debelih ljudi in ljudi s previsokim krvnim tlakom.

hb_zdravje3.jpg
Arhiv ŠT
Kazalnik deleža prekomerne prehranjenosti odraslih kaže, da je več (pre)debelih ljudi v vzhodni polovici države. Večina občin v Spodnjem Podravju precej presega povprečje.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

"Vzrok za večji delež prekomerno prehranjenih odraslih na splošno v vzhodnem delu Slovenije je po mojem mnenju predvsem v tem, da posegamo bolj po mastni, kalorični hrani. Naša tradicionalna hrana se razlikuje od hrane v zahodnem delu Slovenije, tam posegajo bolj po ribah, olivnem olju, polnozrnatih izdelkih, stročnicah, manj rdečega mesa. Hrana je bolj lahka, manj kalorična, bogata z omega 3 maščobami,« pravi medicinska sestra Evelin Leber iz Referenčne ambulante Videm pri Ptuju. Na prehranske izbire pa po njenem mnenju vpliva tudi ekonomski in socialni status prebivalstva in s tem večje zavedanje ljudi glede pomembnosti zdravega življenjskega sloga.

»V podeželskih krajih, še posebej v haloških občinah, še vedno v veliki meri pridelujejo in predelujejo domačo hrano. Še vedno je veliko prašičereje. Mi težko rečemo nekomu takemu, da mora odslej jesti piščančje prsi v ovitku in manj mastne izdelke. Če imajo domače mleko, bodo vsekakor pili lastno polnomastno mleko. Čeprav jim povemo, da lahko jejo tako kot do sedaj, a je treba v tem primeru precej zmanjšati količine,« pa sliko na Ptuju in v okolici opisuje vodja Centra za krepitev zdravja Ptuj Uroš Železnik.

V katerih naših občinah je največ predebelih ljudi

Kazalnik deleža prekomerne prehranjenosti odraslih praktično državo deli na osrednjo z Ljubljano in zahodno, ki je bližje državnemu povprečju z 59,78 odstotka prekomerne prehranjenosti odraslih, ter vzhodno polovico države, kjer občine večinoma ta delež presegajo.

Kazalnik je tako že dlje eden najbolj izstopajočih tudi v Spodnjem Podravju. Podatki za leto 2025 kažejo, da so vrednosti v večini občin na tem območju nad slovenskim povprečjem, še posebej v haloških občinah, kot so Cirkulane (64,31 %), Zavrč (64,17 %), Podlehnik (65,92 %), Videm (66,23 %), Žetale (64,78 %) pa tudi v Markovcih (64,11 %), na Hajdini (67,29 %), v Dornavi (66,62 %) in na Ormoškem v Središču ob Dravi (67,74 %).

V primerjavi z večjimi središči, kot je Ptuj (55,37 %), kjer so kazalniki bližje državnemu povprečju, ki kaže 59,78 odstotka prekomerne prehranjenosti odraslih, manjše in bolj razpršene občine izstopajo z višjimi deleži.

Preberite še

Krvni tlak v veliki meri zvišuje sol, tudi alkohol

Med kazalniki, ki so se skozi leta na državnem nivoju spremenili na slabše, v NIJZ omenjajo število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, ki se je povišalo za 1,8 odstotka. Število prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak se je povečalo za 0,2 odstotka, število prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi pa za 0,6 odstotka.

Tu lahko, če si ogledamo podatke na zemljevidu Slovenije, znova opazimo delitev na zahod in vzhod s številkami, ki v veliko večji meri segajo nad povprečje. Tudi v Spodnjem Podravju je tako delež prebivalcev, ki prejemajo zdravila za povišan krvni tlak, med kazalniki, ki izstopajo. Ta je nad slovenskim povprečjem z 22,51 odstotka prebivalcev, posebej v občinah z izrazitejšim staranjem prebivalstva, kot sta Ormož (26,45 %) in širše območje Haloz – posebej v občinah Majšperk (28,86 %), Žetale (28,19 %), Zavrč (26,57 %).

Več v Štajerskem tedniku

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.