Katastrofa dolgotrajne oskrbe: V dom upokojencev le po dražji poti
Po Zakonu o dolgotrajni oskrbi sprejem starostnikov v domove upokojencev tako rekoč ni mogoč. Praviloma jih nameščajo po starem zakonu, ki pomeni enkrat višje plačilo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdaj je tako, da so ljudje dvojno finančno obremenjeni: plačujejo prispevek in višje (namesto nižje) cene v domovih upokojencev. In še – vloge, postopki in evidence se vodijo ročno!
Decembra lani so domovi upokojencev z avtomatsko prevedbo v sistem vključili skoraj 20.000 takratnih stanovalcev. Danes jih po zakonu o dolgotrajni oskrbi, v skladu s katerim se tudi plačuje nižja cena, biva bistveno manj: 17.300. Po Zakonu o socialnem varstvu, ki pomeni polno (visoko) ceno plačevanja domske oskrbe, je bilo po podatkih ministrstva konec maja v domovih 2.300 stanovalcev.
Razlika med decembrskim in aktualnim številom uporabnikov dolgotrajne oskrbe (2.600 ljudi) v domovih upokojencev jasno kaže na nedelovanje sistema. Novim uporabnikom je dolgotrajna oskrba skorajda nedosegljiva. Upravičene so tudi kritike na račun plačevanja prispevka, sistem namreč v več pogledih izjemno šepa – ljudje pravic, ki jim jih zakon omogoča in za katere že leto dni plačujejo prispevek, ne morejo izkoristiti!
Sistem ne deluje
Razlika v številu stanovalcev, ki v domovih bivajo po Zakonu o dolgotrajni oskrbi (december 2025–maj 2026), jasno kaže na neučinkovitost sistema. Ljudje po Zakonu o dolgotrajni oskrbi v domove ne morejo. Domovi jih zato nameščajo po starem Zakonu o socialnem varstvu, ki čez palec pomeni enkrat višje plačilo.
V domovih upokojencev je fluktuacija stanovalcev redna praksa, najpogosteje zaradi smrti. Ko se postelja sprosti, jo takoj dobi prvi prosilec s seznama čakajočih. Čakalne vrste za domove so dolge, zato prosta mesta praviloma ne ostajajo prazna. Tudi z vidika rentabilnosti poslovanja si domovi praznih postelj ne morejo privoščiti. Konec koncev pa je tudi tako, da gredo ljudje v dom, ko ga resnično potrebujejo, ker sami ali s pomočjo svojcev samostojnega bivanja ne zmorejo več. Na odločbo o dolgotrajni oskrbi, ki bi jim omogočila nižje plačilo, ne morejo čakati, zato jih namestijo po starem zakonu, ki pomeni enkrat višjo ceno.
Težave so v vseh fazah postopka
Ni odveč omeniti, da se v 21. stoletju vloge, postopki in evidence za dolgotrajno oskrbo vodijo ročno. Odločb je glede na potrebe izdana peščica, kadra za izvajanje dejavnosti pa tako ali tako primanjkuje.
Na Ministrstvu RS za demografijo, družino in socialne zadeve priznavajo, da sistem ne deluje. »Spremembe so nujne,« so poudarili.
»Dolgotrajna oskrba predstavlja eno ključnih prioritet našega dela, kar izhaja tudi iz koalicijske pogodbe.« Kot so pojasnili, bo osrednja skrb namenjena prav odpravi krivic pri nastanitvah v domovih upokojencev, da bodo vsi, ki so do dolgotrajne oskrbe upravičeni, plačevali manj, torej bodo koristili državno doplačilo. »Treba bo zagotoviti, da bodo uporabniki, ki prejemajo primerljive storitve in bivajo v enakih bivalnih pogojih, plačevali enako ceno.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
