V enem od desetih primerov dosmrtnega preživljanja družina ostane brez hiše
Poslovili ste se od pokojnega starša, zdaj v mislih načrtujete obnovo stare hiše, vendar na zapuščinski obravnavi sledi hladen tuš: hiše ni v zapuščini, v zemljiški knjigi je vpisan sosed.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Podatki, ki jih je Svet24 posredovala Finančna uprava, so zgovorni. V desetih odstotkih primerov pogodbe o dosmrtnem preživljanju je davek od prejetega darila odmerjen zavezancem, ki niso v sorodstvenem razmerju s preživljancem.
Od začetka leta 2022 do avgusta 2026 so izdali 5.401 upravni akt na podlagi pogodb o dosmrtnem preživljanju, kjer je bil odmerjen davek. Od tega je kar 442 oziroma nekaj manj kot deset odstotkov nepremičnin pristalo izključno v rokah ljudi, ki s pokojnikom niso v nobenem sorodstvenem razmerju.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju namreč ni dedovanje, temveč odplačni pravni posel – nega v zameno za premoženje. To hišo popolnoma izloči iz zapuščinske mase, otroci pa ostanejo celo brez zakonsko zagotovljenega nujnega deleža.
Torej skrbite za svojega starostnika, da ne bo razočaran nad vašo odtujenostjo svoje nepremičnine prepisal na negovalko ali soseda, ki sta bila ob njem v njegovih poslednjih mesecih. Na koncu namreč ni pomembno, ali sta to počela iz preračunljivosti ali sočutja, pomembno je, kako se je zaradi tega počutil umirajoči.
Kako izpodbijati pogodbo
Ko razdedinjeni svojci ugotovijo, da so ostali praznih rok, se običajno zaženejo v drage in dolgotrajne sodne bitke. Odvetniki, ki se dnevno srečujejo s takšnimi primeri, opozarjajo, da je sodna praksa v Sloveniji izjemno stroga. Ker se pogodba sklepa v obliki notarskega zapisa, ima močno dokazno vrednost. Moraliziranje o tem, da je bil sosed »zvit in preračunljiv«, sodišča ne zanima.
Izpodbijanje pogodbe na sodišču vseeno ni povsem nemogoče, na svoji spletni strani piše odvetnica Nina Šibila. Dediči so lahko uspešni predvsem v primerih, ko prejemnik premoženja v resnici ni izpolnjeval svojih obveznosti oziroma ni nudil nege, pomoči ali oskrbe. Takrat gre dejansko za prikrito darilo, in ne odplačni posel. Če dedičem uspe dokazati fiktivnost pogodbe, se ugotovi njena ničnost, prejemnik pa mora darilo vrniti v dedno maso, iz katere se nato krijejo vsaj nujni deleži zakonitih dedičev.
Ključna za veljavnost pravnega posla je tudi sposobnost razsojanja v trenutku sklepanja pogodbe. Dediči lahko uveljavljajo ničnost pogodbe, če z medicinsko dokumentacijo ali pričami dokažejo, da zapustnik zaradi hude demence ali druge bolezni ni razumel pomena svojih dejanj in s tem ni mogel izraziti prave poslovne volje.
Prav tako pogodba ni veljavna v primeru napake volje. To se zgodi, kadar je bil dogovor sklenjen pod vplivom grožnje, prisile ali manipulacije s strani tistega, ki premoženje prejema, ali pa gre za dokazano zmoto glede samega predmeta pogodbe.
Če pa je bila pogodba sklenjena pravilno in je tujec za starostnika dejansko skrbel, so vrata za dediče dokončno zaprta. Preklic je sicer možen še za časa življenja obeh strank – denimo če ena stranka ne izpolnjuje obveznosti ali če skupno bivanje postane neznosno, a po smrti zapustnika sodišča strogo spoštujejo veljavno in izvajano pogodbo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
