STA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po njegovih besedah gre za zmogljivosti, ki jih ima civilna zaščita za potrebe domačega prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč. Kot je poudaril, zmogljivosti niso primerne za trajno rešitev, posebej ne v zimskem času.

Ko se je leta 1991 na območju nekdanje Jugoslavije razplamtela vojna, je Slovenija sprejela 16.000 beguncev, a Šestan ne verjame, da bi bila toliko beguncev sposobna sprejeti tudi danes. "Takrat smo begunce večinoma namestili v nekdanjih vojašnicah, danes pa je le še malo teh vojašnic v državni lasti ali pa so v slabem stanju," je dejal.

Sedanji načrt sicer neuradno predvideva, da bi begunce, ki bi prišli v Slovenijo, zbrali v predvidoma šestih zbirnih centrih (Grad, Lendava, Podlehnik, Brežice, Črnomelj, Ilirska Bistrica). Tam bi jih evidentirali, nato pa razvrstili naprej.

Tiste, ki bi zaprosili za azil, bi napotili v azilne domove oziroma v druge podobne objekte, če bi se pokazala potreba. Tiste, ki jih lahko vrnejo v državo prihoda oziroma matično državo, bi nastanili v Centru za tujce Postojna in že omenjenih šestih zbirnih centrih. Tisti, ki jih ni mogoče vrniti, pa bi dobili dovoljenje za zadrževanje v državi, nastanili pa bi jih lahko v "objektih z nižjim standardom". Vendar pa Šestan omenjenih postopkov in možnosti nastanitev ne želi komentirati, saj gre po njegovih besedah za pristojnost notranjega ministrstva.