Arhiv Svet24

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Analizo OECD, ki zajema tudi pregled treh možnih modelov javno-zasebnega partnerstva, bi sicer morali v petek predstaviti javnosti, a so na ministrstvu za infrastrukturo predstavitev odpovedali, ker da so potrebne dodatne proučitve. Analizo bodo, kot so z ministrstva sporočili v petek, predstavili prejemu končnega poročila OECD.

Dnevnik je medtem neuradno izvedel, da naj bi bili avtorji analize precej kritični do projekta, ocenjenega na 1,4 milijarde evrov. Ne le zaradi njegove cene, ki bi jo bilo mogoče po njihovi oceni vsaj v določeni meri znižati. Tudi ob morebitnih pocenitvah naj bi bila investicija ob sedanjih ekonomskih parametrih ekonomsko nevzdržna in kot taka - ob dejstvu, da država ne bo prodajala svojih deležev v Luki Koper ali tovornem prometu Slovenskih železnic - neprivlačna tudi za zasebne vlagatelje.

V ITF po navedbah virov, ki jih je pridobil časnik, ne verjamejo, da bo Luka Koper ob modernizirani obstoječi progi do Divače sposobna zapolniti zmogljivosti, ki jih bo ponudil drugi tir. V ITF naj bi napovedi Luke Koper o strmi rasti pretovora, s katero v Kopru argumentirajo potrebo po čimprejšnji izgradnji drugega tira, sprejemali s precejšnjo mero skeptičnosti.

Po njihovem je namreč uresničitev potenciala rasti v večini evropskih pristanišč zahtevala spremembe v upravljanju in njihovo večjo, bolj proaktivno vlogo na trgu. Po oceni ITF naj bi severnojadranska pristanišča do zdaj tako in tako rasla premo sorazmerno z rastjo trga, pri čemer si niso posegala v tržne deleže.

V ITF menijo, da bi bilo še pred gradnjo drugega tira pametneje, če bi Luka Koper ob rastoči konkurenci med severnojadranskimi pristanišči korenito nadgradila svoj poslovni model, ki bi ji omogočil uresničitev vseh potencialov za rast. Čas za to bi si lahko kupila z zgraditvijo zalednega terminala v Divači, ocenjenega na več deset milijonov evrov. Gre za koncept, ki so ga pred slabim desetletjem načrtovali tudi v Luki, navaja Dnevnik.

V Luki Koper ugotovitve študije, ki naj bi jo po neuradnih informacijah videl že tudi predsednik vlade Miro Cerar, poudarjajo, da so tranzitno pristanišče. Za daljše razdalje in večje količine tovora je po njihovi oceni cenovno sprejemljiv le železniški transport.

Zaledni terminali so po ocenah Luke Koper smiselni, če se tam razvijejo logistične dejavnosti z dodano vrednostjo. Zgolj dodatno skladiščenje tovora pa bi podražilo celoten strošek in podaljšalo tranzitni čas transportne poti, in sicer zaradi dodatnega prevoza, prekladanja ter skladiščenja tovora. Poleg tega bi ta koncept dodatno povečal število tovornjakov na slovenskih cestah, še menijo v Kopru.