Imate pogosto afte? Teh živil se raje izogibajte
Majhne, a zelo boleče ranice v ustih lahko otežijo prehranjevanje in govorjenje. Nekatera živila težave še poslabšajo, zato je pomembno vedeti, čemu se izogniti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Afte so ena najpogostejših težav ustne sluznice. Čeprav so običajno velike le nekaj milimetrov, lahko povzročajo precejšnje bolečine, zlasti med jedjo, pitjem ali umivanjem zob. Najpogosteje se pojavijo na notranji strani ustnic in lic ter na jeziku.
Običajno jih prepoznamo po belkasti ali rumenkasti sredini, obdani z rdečim robom. Dobra novica je, da niso nalezljive in večinoma izginejo same od sebe. Kljub temu lahko z nekaterimi prehranskimi navadami dodatno razdražimo občutljivo sluznico in podaljšamo neprijetne težave.
Zakaj se afte sploh pojavijo?
Natančen vzrok za nastanek aft še ni povsem pojasnjen. Strokovnjaki njihov pojav povezujejo z različnimi dejavniki, med katerimi so stres, hormonske spremembe, dedna nagnjenost in poškodbe ustne sluznice. Včasih je dovolj že, da se med žvečenjem ugriznemo v notranjo stran lica ali si pri umivanju zob poškodujemo sluznico.
K ponavljajočim se aftam lahko prispeva tudi pomanjkanje določenih hranil, predvsem vitamina B12, železa, folne kisline in cinka. Pri nekaterih ljudeh pa imajo pomembno vlogo tudi posamezna živila, ki sprožijo težave ali dodatno dražijo že nastale ranice.
Kislo sadje in paradižnik lahko okrepita bolečino
Če imate afte, je priporočljivo začasno omejiti uživanje izrazito kislih živil. Limone, pomaranče, grenivke in ananas sicer vsebujejo koristne vitamine, vendar lahko njihove kisline ob stiku z ranico povzročijo močno skelenje. Podobno velja za paradižnik, paradižnikove omake in jedi z večjimi količinami kisa.
Previdnost je potrebna tudi pri sadnih sokovih, predvsem citrusnih, ter drugih kislih napitkih. To ne pomeni, da se morate omenjenim živilom odpovedati za vedno. Ko se sluznica zaceli, jih lahko postopoma znova vključite v prehrano in opazujete, ali povzročajo težave.
Pekoča hrana in slani prigrizki niso najboljša izbira
Pekoče začimbe lahko še dodatno razdražijo poškodovano ustno sluznico. Čili, pekoče omake in močno začinjene jedi zato med celjenjem aft pogosto povzročajo neprijetno skelenje.
Podobno velja za zelo slano hrano. Čips, slane palčke in drugi močno soljeni prigrizki niso problematični le zaradi soli, temveč tudi zaradi svoje strukture. Njihovi ostri robovi lahko poškodujejo občutljivo tkivo in povečajo bolečino.
Dokler se afte ne zacelijo, se je priporočljivo izogibati tudi trdi in hrustljavi hrani, kot so prepečenec, trda skorja kruha in oreščki. Takšna živila lahko ranico med žvečenjem dodatno poškodujejo.
Kaj pa čokolada, kava in mlečni izdelki?
Med živili, ki jih nekateri ljudje povezujejo s ponavljajočimi se aftami, se pojavljajo tudi čokolada, kava, oreščki in določeni mlečni izdelki. Vendar to še ne pomeni, da omenjena živila povzročajo afte pri vseh.
Raziskave kažejo, da so lahko pri posameznikih pomembne določene prehranske preobčutljivosti, vendar neposredna povezava med posameznimi živili in nastankom aft ni vedno znanstveno potrjena.
Če opažate, da se vam ranice pogosto pojavijo po uživanju določene hrane, je smiselno nekaj časa voditi prehranski dnevnik. Tako boste lažje prepoznali morebitne sprožilce. Brez jasnega razloga pa ni priporočljivo iz prehrane izločati celotnih skupin živil.
Kaj jesti, da bo bolečina manjša?
Med celjenjem aft je najboljša izbira mehka, blaga in ne prevroča hrana. Dobro se obnesejo krompirjev pire, ovsena kaša, mehko kuhana zelenjava, riž, testenine ter kremne juhe, ki jih pred uživanjem nekoliko ohladimo.
Nekaterim ljudem posebno olajšanje prinese hladna hrana, saj lahko začasno pomiri razdraženo sluznico. Pomembno je tudi, da pijemo dovolj tekočine in se izogibamo zelo vročim napitkom.
Dolgoročno je priporočljiva raznolika prehrana, ki telesu zagotavlja dovolj vitaminov in mineralov. Če se afte pogosto ponavljajo, lahko zdravnik s preiskavami preveri morebitno pomanjkanje hranil ter po potrebi svetuje ustrezno zdravljenje.
Pri celjenju pomaga tudi pravilna ustna higiena
Poleg prilagoditve prehrane je pomembna nežna, vendar redna ustna higiena. Za umivanje zob uporabljajte ščetko z mehkimi ščetinami, s katero ne boste dodatno poškodovali sluznice. Pri ponavljajočih se aftah je lahko koristna tudi zobna pasta brez natrijevega lavrilsulfata (SLS), penilne sestavine, ki lahko pri nekaterih ljudeh povzroča draženje.
Za lajšanje bolečin so v lekarnah na voljo zaščitni geli, ustne raztopine in drugi pripravki, ki zmanjšujejo nelagodje. Večina manjših aft se zaceli v enem do dveh tednih, tudi brez posebnega zdravljenja.
Če afta po dveh tednih ne kaže znakov celjenja, se pogosto ponavlja, postaja večja ali vam povzroča hude bolečine, se posvetujte z zdravnikom oziroma zobozdravnikom. Pregled je še posebej pomemben, če zaradi ranic težko jeste ali pijete oziroma se pojavijo dodatni simptomi, kot je povišana telesna temperatura.
