Vas boli roka od komolca do dlani? To so lahko vzroki
Bolečina v roki se lahko pojavi tudi brez poškodbe. Preverite, kaj jo najpogosteje povzroča, kateri simptomi so opozorilni in kdaj je potreben obisk zdravnika.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bolečine v rokah niso nujno posledica padca, udarca ali druge poškodbe. Pogosto se razvijajo postopoma, sprva kot blago nelagodje, ki mu ne posvečamo posebne pozornosti. Sčasoma pa lahko postanejo tako izrazite, da otežujejo povsem običajna opravila, kot so držanje skodelice, tipkanje, dvigovanje nakupovalnih vrečk ali odpiranje kozarca. Bolečina, ki se širi od komolca proti dlani, ima lahko več različnih vzrokov, od preobremenjenih kit in utesnjenih živcev do sprememb v sklepih ali vratni hrbtenici.
Ko so krivi vsakodnevni gibi
Med najpogostejšimi razlogi za bolečine v podlakti so ponavljajoči se gibi, ki obremenjujejo mišice in kite. Dolgotrajno delo z računalniško miško, tipkanje, uporaba mobilnega telefona, delo na vrtu ali dvigovanje težjih predmetov lahko postopoma povzročijo težave, čeprav se ne spomnimo nobene konkretne poškodbe.
Bolečina se pogosto pojavi v dominantni roki, ki jo pri vsakodnevnih opravilih uporabljamo pogosteje. Pri desničarjih je zato običajno bolj obremenjena desna roka, pri levičarjih pa leva. Kadar se težave pojavljajo v obeh rokah, je treba pomisliti tudi na druge vzroke, denimo vnetne bolezni sklepov ali presnovne motnje.
Teniški in golfistični komolec: težavi, ki ne prizadeneta le športnikov
Eden pogostejših vzrokov za bolečine je teniški komolec, strokovno lateralni epikondilitis. Gre za preobremenitveno okvaro kit na zunanji strani komolca, pri kateri se bolečina lahko širi vzdolž podlakti proti zapestju.
Značilno je, da se okrepi pri prijemanju predmetov, dvigovanju skodelice ali iztegovanju zapestja. Pogosto se zmanjša tudi moč stiska. Čeprav ime nakazuje povezavo s tenisom, so težavam izpostavljeni tudi ljudje, ki veliko delajo z rokami, na primer vrtnarji, pleskarji in kuharji.
Podobno stanje je golfistični komolec, pri katerem je bolečina izrazitejša na notranji strani komolca. Pojavlja se predvsem pri ponavljajočem se upogibanju zapestja in močnem prijemanju predmetov. Spremljajo ga lahko občutljivost, okorelost in oslabelost roke.
Mravljinčenje in odrevenelost lahko opozarjata na utesnjen živec
Če bolečino spremljajo mravljinci, odrevenelost ali občutek, da roka izgublja moč, je lahko vzrok utesnitev živca.
Pri sindromu karpalnega kanala je utesnjen mediani živec v zapestju. Težave se najpogosteje kažejo kot mravljinčenje palca, kazalca, sredinca in dela prstanca. Simptomi so pogosto izrazitejši ponoči, zato lahko človeka celo prebudijo iz spanja. Sčasoma se lahko pojavijo tudi težave s prijemanjem predmetov.
Druga pogosta težava je sindrom kubitalnega kanala, pri katerem pride do utesnitve komolčnega živca. Zanj so značilni predvsem mravljinčenje mezinca in prstanca, bolečina na notranji strani komolca ter oslabelost dlani.
Težave se lahko poslabšajo pri dolgotrajnem naslanjanju na komolce ali spanju s pokrčenimi rokami.
Bolečina lahko izvira tudi iz vratne hrbtenice
Včasih težava sploh ni v roki, temveč v vratu. Utesnitev živčne korenine v vratni hrbtenici lahko povzroči bolečino, ki se iz vratu širi prek rame in nadlakti vse do dlani. Pogosto jo spremljajo mravljinčenje, zmanjšana občutljivost ali mišična oslabelost.
Takšne težave se lahko pojavijo zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice ali hernije medvretenčne ploščice. Značilno je, da se bolečina okrepi pri določenih gibih glave, na primer pri obračanju vratu ali nagibanju glave nazaj.
Kaj pa, če bolita obe roki?
Bolečine v obeh rokah, zlasti če jih spremljata otekanje in jutranja okorelost sklepov, lahko opozarjajo na revmatske bolezni. Med njimi je revmatoidni artritis, pri katerem imunski sistem napada lastna sklepna tkiva. Zanj je značilna dolgotrajnejša jutranja okorelost in pogosto simetrična prizadetost sklepov.
Bolečine lahko povzročajo tudi osteoartroza, pomanjkanje vitamina B12, sladkorna bolezen s poškodbo živcev ter nekatere druge bolezni.
Pri bolečinah na strani palca in zapestja je lahko vzrok tudi De Quervainov tendinitis, ki je pogostejši pri ljudeh, ki veliko uporabljajo palec, denimo pri tipkanju po telefonu ali dvigovanju in nošenju dojenčka.
Kdaj bolečine v roki ne smemo prezreti?
Večina bolečin v podlakti ni povezana z nevarnimi boleznimi, vendar obstajajo simptomi, pri katerih je potrebna hitra zdravniška obravnava.
Posebej pozorni bodite, če se bolečina pojavi nenadoma, spremljajo pa jo pritisk ali stiskanje v prsih, težko dihanje, hladen znoj, slabost ali omotica. Takšni simptomi lahko opozarjajo na srčni infarkt, pri katerem bolečina ni nujno omejena na levo roko. Ob sumu na srčni infarkt ali možgansko kap takoj pokličite 112.
Nujno zdravniško pomoč poiščite tudi ob hudi bolečini po poškodbi, vidni deformaciji roke ali izraziti oteklini, ki jo spremljajo rdečina, vročina in splošno slabo počutje.
Če bolečina vztraja več tednov, se stopnjuje, vas prebuja ponoči ali povzroča izgubo moči in občutka v prstih, se naročite na pregled pri zdravniku.
Kako si lahko pomagate doma?
Pri blažjih težavah, ki so posledica preobremenitve, je prvi korak zmanjšanje dejavnosti, ki povzročajo bolečino. To pa ne pomeni, da morate roko popolnoma imobilizirati. Nežno gibanje brez izrazite bolečine je praviloma koristnejše od dolgotrajnega mirovanja.
Pri lajšanju težav lahko pomagajo hladni ali topli obkladki, ki jih na boleče mesto položite za 10 do 15 minut. Če je roka otekla, jo lahko nekoliko dvignete. Pomembna je tudi ustrezna ureditev delovnega mesta, zlasti če veliko časa preživite za računalnikom.
Poskrbite, da bosta tipkovnica in miška na udobni višini, zapestje pa v čim bolj nevtralnem položaju. Med delom si privoščite redne odmore in večkrat spremenite položaj rok.
Pri določenih težavah lahko pomagajo tudi opornice, fizioterapija in prilagojene vaje, vendar je izbira zdravljenja odvisna od vzroka bolečine. Če se stanje kljub ukrepom ne izboljšuje, ne odlašajte s pregledom. Pravočasno prepoznavanje težav je še posebej pomembno pri utesnitvah živcev, saj lahko dolgotrajen pritisk povzroči trajnejše okvare.