Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ta dragoceni material ni le simbolno vpet v mestni grb, ampak stoji tudi kot mogočni opomnik mestne zgodovine v obliki grajskega stolpa Pustega gradu Šoštanj. Okolica Šoštanja je bila nekoč dom številnim kamnolomom, ki so s časom zaprli svoja vrata, a njihova dediščina živi dalje. Bodoči kamnoseki so svoje delo predstavljali v okviru 33. Dnevov evropske kulturne dediščine in 11. Tedna kulturne dediščine, ki se je začel 23. septembra in se sklenil preteklo soboto.

Osvetliti želijo bogastvo in vsestranskost kamnoseštva

Na Glavnem trgu je potekala predstavitev kamnoseških spretnosti dijakov Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana. Arhitektka Mateja Kumer, ki poučuje teoretične predmete v programu kamnoseštvo na gradbeni šoli v Ljubljani, pove, za kakšno obrt gre: »Številni ga povezujejo zgolj s pokopališči, vendar je ta veščina veliko več kot le izdelava nagrobnih spomenikov. V Ljubljani na srednji gradbeni šoli, edini šoli v Sloveniji, kjer se ohranja tradicija ročnega klesanja v kamen, želimo osvetliti bogastvo in vsestranskost kamnoseštva,« odgovori in doda, da je bila šoštanjska prireditev priložnost za mlade in obiskovalce, da spoznajo različne faze obdelave kamna.