Muzej Velenje

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko se je dolina naglo spreminjala, je raslo tudi zavedanje, da je treba njeno preteklost ohraniti. Novi načini pridobivanja premoga so izpodrivali staro orodje, stroje in delovne navade, z njimi pa so lahko v pozabo odšle tudi zgodbe rudarskega življenja.

Pobuda za ustanovitev muzeja je bila zato tesno povezana z dejavnostjo, ki je odločilno zaznamovala razvoj Velenja in njegove okolice.

Začetki v znamenju premoga in obnove gradu

Ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov je bila podpisana 3. novembra 1957 na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov. Muzej je bil zasnovan kot skupni prostor ohranjanja dediščine slovenskih premogovnikov, za njegovega prvega upravnika pa je bil imenovan Slavko Marolt.

Domovanje je dobil na Velenjskem gradu. Izbira je pomenila tudi priložnost za ohranitev grajske stavbe, ki je bila po drugi svetovni vojni v slabem stanju. V njej so tedaj še živele rudarske družine, ob obnovi gradu in urejanju okolice pa so s prostovoljnim delom pomagali tudi premogarji. Prvo stalno razstavo o slovenskem premogovništvu z maketo jamskega rova so odprli oktobra 1966.

Od mastodontov do afriške umetnosti

Sčasoma se je muzejska pripoved razširila. Danes Muzej Velenje deluje na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, na gradu pa predstavlja trinajst stalnih muzejskih in galerijskih razstav.

Med prepoznavnimi vsebinami so ostanki mastodontov, Afriška zbirka Františka Foita in sodobna slovenska umetnost.

Njegovo delo sega tudi zunaj grajskih zidov. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju pripoveduje o usnjarski tradiciji, Kavčnikova domačija v Zavodnjah in Grilova domačija v Lipju približujeta nekdanje podeželsko življenje.

Hiša mineralov odpira pogled v naravno bogastvo, Spominski center 1991 pa predstavlja osamosvojitveno obdobje. Različne zbirke in prizorišča tako sestavljajo širšo podobo doline, njenih ljudi in dejavnosti.

Rojstni dan ob zgodbah o začetku življenja

Letošnjo obletnico bodo zaznamovali z razstavo, ki obiskovalce vrača k začetkom življenja. V torek, 3. novembra, ob 17. uri bo na Velenjskem gradu brezplačno javno vodstvo po razstavi Od pindekla do srajčice. Po njej bosta popeljali avtorici Špela Regulj in Andželina Jukić.

Razstava, odprta sredi oktobra, raziskuje nosečnost, rojstvo in prva leta otroštva v Šaleški dolini v 20. stoletju. Temelji na terenskem in muzejskem gradivu ter je zasnovana interaktivno, z mislijo tudi na družine in mlade.

Obiskovalcem ponuja priložnost, da nekdanje navade primerjajo z lastnimi izkušnjami in ob njih odprejo pogovor med generacijami.

Ob 69. rojstnem dnevu se tako zgodovina ustanove srečuje z osebnimi in družinskimi spomini. Prav v povezovanju predmetov, znanja in človeških zgodb je vrednost muzeja, ki preteklost ohranja dostopno tudi prihodnjim rodovom.