Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ura je pozna, oči se zapirajo, knjižne kazalke pa ni nikjer. Med strani zato zataknemo prvo stvar, ki nam pride pod roko. Račun, razglednico, nakupovalni seznam … Toda zbirka predmetov, ki so jih knjižničarji našli v vrnjenih knjigah, razkriva, da so bralci pri označevanju strani precej bolj iznajdljivi.

 Na razstavi »Priznam, grešil sem!« so običajne in precej nenavadne najdbe dobile prostor v vitrinah, spremljajo pa jih hudomušni opisi. Gradivo je zbrala in uredila bibliotekarka Stanka Ledinek, za ilustracije je poskrbel Peter Groznik – Peč.

»Na ogled so kazalke, pravzaprav kazalke v narekovajih,« je pojasnila Ledinek. Ko pozabljeni predmeti skupaj s knjigami prispejo nazaj, nastopijo knjižničarji, ki jih v šali imenuje kar knjižničarji forenziki.

Nakupovalni seznam je ostal v kriminalki

 Med najpogostejšimi najdbami so razglednice, voščilnice, računi in nakupovalni seznami. Prav slednji so na razstavi dobili posebno pozornost v sklopu »Organizirani kaos«. Ta je namenjen bralcem, ki si vse zapišejo, nato pa, kot pravi razstavni opis, »cel teden jedo samo tisto, kar najdejo v hladilniku, ker je seznam ostal v kriminalki«.

Humor spremlja tudi službene vizitke, sezname knjig in zapiske. Vizitke so predstavljene kot priložnost, da naslednjemu izposojevalcu ponudimo priporočilo za izvajalca storitev, seznam knjig pa kot opomnik na vse, kar moramo še prebrati – zataknjen v knjigo, ki jo beremo prav zdaj.

 Hudomušne razlage seveda niso biografije lastnikov predmetov. So igrive zgodbe, s katerimi razstava vsakdanjim najdbam pripiše novo življenje.

Od letalskega jedilnika do očal za tretjo dimenzijo

Nekatere kazalke očitno spremljajo bralce tudi na poti. Med eksponati so vozovnice, razglednice iz Slovenije in tujine ter jedilnik letalske družbe Turkish Airlines. Ta je dobil naslov »Gastronomski polet na strani 189«, vozovnice pa so postale »Pobeg v pravokotniku«.

Posebno razlago so dobila tudi očala za ogled filmov v treh dimenzijah. Po razstavni domislici naj bi jih nekdo uporabil v upanju, da bo plosko besedilo končno skočilo v tretjo dimenzijo. Zaključek je kratek: »Spoiler: ni.«

 Na ogled je tudi glavnik, namenjen »česanju skuštranih misli«, med nenavadnimi najdbami pa so še ovitek za telefon, etui za očala in klopčič volne. Slednjega spremlja vprašanje: »Zakaj bi uporabljali navadno kazalko, če lahko knjigi privoščite cel pulover?«

Branje z otroki je lahko ekstremni šport

Sklop »Družinske radosti« je napovedan kot »dokazno gradivo, da branje ob majhnih otrocih ni hobi, ampak ekstremni šport s primesmi Frutka«.

Med predmeti so slinček, delčki otroških igrač in nalepke. Ob njih si ni težko predstavljati branja, ki ga prekinjajo družinska opravila, drobne roke in iskanje česarkoli, kar bi za nekaj časa ohranilo pravo stran.

Stanka Ledinek pravi, da najdbe povezuje predvsem njihova priročnost: bralci so uporabili stvari iz vsakdanjega življenja, ki so bile v tistem trenutku dosegljive.

Iz najdb bi skoraj sestavili sendvič

V knjigah ne ostajajo samo papirčki in osebni predmeti. Knjižničarji so našli tudi rezino sira in slivovo koščico. Ob tem se je Ledinek pošalila, da bi iz najdenega skoraj lahko sestavili sendvič, a takoj opozorila, naj bralci tega nikakor ne razumejo kot predlog za nove kazalke.

Posušena rezina sira je na razstavi postala »Forenzični dokaz malice«, sladoledne palčke pa spremlja ugotovitev: »Poglavje je bilo sladko, a konec je ostal lesen.«

 Za smehom se skriva tudi opozorilo, da vsak predmet ni primeren za označevanje strani. Hrana lahko knjige umaže, debeli predmeti poškodujejo vezavo, kovinske sponke pa sčasoma pustijo rjave sledi. Posebno mesto v »Arhivu prepovedanih dejanj« ima zato tudi iztrgan knjižni list, uporabljen kot kazalka.

Ljubezensko pismo iz leta 1984

Nekatere najdbe namesto smeha vzbudijo radovednost in nostalgijo. Med njimi je ljubezensko pismo iz leta 1984, ki je za svojega lastnika morda dragocen osebni spomin. Ledinek obiskovalce vabi, naj povedo, če med eksponati prepoznajo kaj svojega. Ko bodo razstavo pospravili, bodo lahko svojo lastnino dobili nazaj.

Do pogovora se sicer še ni zgodilo, da bi kdo prišel iskat katerega od razstavljenih predmetov. Se je pa že oglasila kolegica, ki je v knjigah pozabila več lepih kazalk in namerava preveriti, ali jo katera čaka prav na razstavi.

Med najdbami je tudi bankovec za pet evrov. Razstavni opis ga označuje za »Pozabljeni zaklad« – majhno presenečenje za tistega, ki knjigo naslednji odpre.

Dve leti zbiranja in gradivo za manjši muzej

 Predmeti so se nabirali približno dve leti. Ledinek je ob prevzemu zbirke presenetila velika škatla gradiva, nove najdbe pa prihajajo še naprej. Sodelavci ji sproti prinašajo predmete, ki niso nastali kot knjižne kazalke, vendar so nekaj časa opravljali prav to nalogo.

Pripravila je že veliko razstav, a ob nobeni se ni toliko nasmejala kot ob tej. Gradiva je ostalo še dovolj – po njeni hudomušni oceni kar za manjši muzej. Zato upa, da bo razstava nekoč dobila nadaljevanje.

Svoj knjižni »greh« lahko priznate tudi vi

Razstava obiskovalce vabi tudi k sodelovanju. Na posebni tabli lahko zapišejo svoje bralne »grehe« in razkrijejo, kaj največkrat uporabijo namesto knjižne kazalke. Račun, robček ali kaj povsem nepričakovanega?

Razstava je predvidena do konca oktobra, razmišljajo pa tudi o podaljšanju v november. Ledinek vabi obiskovalce, naj si ogledajo najdbe, se ob njih nasmejijo in nato izberejo še kakšno knjigo. Za označevanje strani pa naj tokrat uporabijo knjižno kazalko.