Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Geopolitične napetosti vplivajo tudi na cinkarno


novi-tednik
Barbara Furman
21. 5. 2026, 14.10
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Cinkarna Celje kljub vedno bolj negotovim razmeram v svetu – konflikt na Bližnjem vzhodu je še vedno napet – za zdaj ostaja finančno stabilna in dobičkonosna.

cinkarna 3.jpg
Andraž Purg
Zaposlenim bodo še ta mesec izplačali regres v višini 2.400 evrov. Delničar bi za delnico prejel 1,8 evra bruto.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

»Težave imamo pri oskrbi z žveplom, ključno surovino za proizvodnjo titanovega dioksida. Zaradi omejitev izvoza in zaradi razmer na Bližnjem vzhodu so se cene močno zvišale,« je povedal predsednik uprave Aleš Skok, ki ne izključuje možnosti pomanjkanja žvepla.

V prvem letošnjem četrtletju je podjetje s približno 700 zaposlenimi ustvarilo približno 50 milijonov evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je podjetje prepolovilo, in je znašal 3,1 milijona evrov.

aleš skok.jpg
Andraž Purg
Predsednika uprave Cinkarne Celje Aleša Skoka skrbijo razmere na Bližnjem vzhodu, saj pogojujejo poslovanje družbe.

Proti koncu letošnjega prvega četrtletja so stroški žvepla, žveplove kisline in energije začeli občutno naraščati zaradi zaostrovanja vojnih razmer v Iranu oziroma na celotnem Bližnjem vzhodu,« je poudaril predsednik uprave Aleš Skok in dodal, da je bilo poslovanje družbe v primerjavi z enakim obdobjem lani pričakovano skromnejše, a razlogov za nezadovoljstvo ni.

Negotovo poslovno leto

Spodbuden je podatek, da so proizvodne zmogljivosti cinkarne ves čas skoraj povsem zasedene, v konkurenčnih podjetjih le 75-odstotno. »Ocenjujemo, da je poslovni rezultat v prvem četrtletju soliden, nad načrti in pričakovanji. Letos načrtujemo prodajo v višini 194 milijonov evrov, dobiček naj bi konec leta dosegel 8 milijonov evrov,« je poudaril in dodal, da likvidnost podjetja ostaja na zavidljivi ravni, saj ima cinkarna mesečno na računu od 50 do 60 milijonov visokolikvidnostnih sredstev.

Po Skokovih besedah bo poslovanje v drugi polovici leta v največji meri odvisno od nadaljnjega dogajanja na Bližnjem vzhodu. »Nisem optimističen. Skrbi nas. Če se vojna v naslednjih mesecih še ne bo končala, se bo to negativno odrazilo na naših poslovnih rezultatih.«

Kemične tovarne zapirajo vrata

Evropska kemična industrija se nekaj zadnjih let sooča z naraščajočimi cenami energentov in transporta ter z geopolitičnimi napetostmi. »Razmere na trgu titanovega dioksida so zaskrbljujoče tudi zato, ker kitajski proizvajalci s presežnimi zmogljivostmi močno pritiskajo na nižanje cene. Največ titanovega dioksida se porabi v gradbeništvu, ta panoga na Kitajskem trenutno ni v dobri kondiciji, zato prihaja do presežkov,« je pojasnil prvi mož cinkarne in dodal, da negativne posledice zelo občutijo evropski proizvajalci v kemični industriji. »Lani je v Evropi zaprlo vrata več tovarn, nekatere dokončno, nekatere so v stečajnem postopku dobile novega lastnika in naj bi ponovno zagnale proizvodnjo. Gre za tovarne v Veliki Britaniji, na Nizozemskem ter v Nemčiji in Španiji.«

aleš skok in nikolaja selič.jpg
Andraž Purg
Aleš Skok, predsednik uprave cinkarne, in tehnična direktorica Nikolaja Selič Podgoršek sta na srečanju z novinarji predstavila izzive enega največjih celjskih podjetij.

Cene žvepla v nebo

Žveplo je vsestransko uporabna kemikalija in nastane pri predelavi nafte. Zaradi vojnih razmer na Bližnjem vzhodu in občasnih zapor Hormuške ožine so cene nafte in žvepla v zadnjih mesecih poletele v nebo. Bližnji vzhod je strateško pomembno območje globalne trgovine z žveplom. Cene tekočega žvepla so se po besedah predsednika uprave največjega celjskega podjetja v zadnjem letu zvišale celo za 160 odstotkov, cene trdega žvepla so narasle za štirikrat. »Zato ne preseneča, da so Kitajska, Rusija in Turčija že prepovedale izvoz žveplene kisline kot strateško pomembne surovine,« je dodal sogovornik.

Preberite še

Prodrli na brazilski trg

Kar 93 odstotkov prihodkov cinkarna ustvari v tujini. Pred kratkim je začela izvažati tudi v Brazilijo, ki je z novimi protidampinškimi carinami postala eden najbolj zaščitenih trgov pred kitajskim blagom. V naslednjih mesecih naj bi čez Atlantik odpremili prve zabojnike. Omenjene težave za zdaj na obseg načrtovanih naložb cinkarne ne vplivajo, saj bo letos v razvojne pridobitve vložila približno 17 milijonov evrov, kar je sicer nekoliko manj kot minula leta. Z novostmi bo izboljšala konkurenčnost podjetja.

Koliko delničarjem in zaposlenim?

Leto 2025 je Cinkarna Celje sklenila z 198,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in z 19,5 milijona evrov čistega dobička. Za dividende bo letos namenila 14 milijonov evrov od skupno 28,6 milijona evrov lanskega bilančnega dobička. To pomeni, da bo delničar za delnico prejel 1,8 evra bruto.

Zaposleni bodo še ta mesec prejeli regres 2.400 evrov in drugi del nagrade za poslovno uspešnost, ki znaša 1.400 evrov. Lani so dobili tudi božičnico.

Največji posamični lastnik Cinkarne Celje je Slovenski državni holding s 24,44-odstotnim deležem, sledi Modra zavarovalnica, ki ima v lasti 20,17 odstotka delnic. OTP banka je lastnica 5,26-odstotnega deleža, družba TR5 4,52-odstotnega, 3,71 odstotka je lastnih delnic.

cinkarna 4.jpg
Andraž Purg
"Poslovni rezultat v prvem četrtletju je soliden. Letos načrtujemo prodajo v višini 194 milijonov evrov, dobiček naj bi konec leta dosegel 8 milijonov evrov," pravi prvi mož Cinkarne Celje.

Znižali ogljični odtis

Podjetje vlaga tudi v trajnostne projekte in energetsko preobrazbo. »Cinkarna je lani za tovrstne naložbe namenila skoraj 20 milijonov evrov. Med večjimi projekti velja izpostaviti parno turbino za soproizvodnjo električne energije, s katero bomo s sončnimi elektrarnami pokrili približno četrtino potreb podjetja po elektriki,« je pojasnila tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič.

»Trajnost se v Cinkarni Celje začne že v proizvodnji, z učinkovito rabo virov, manjšo porabo energije in vode ter s ponovno uporabo stranskih produktov. V letu 2025 smo v primerjavi z letom 2021 še dodatno znižali ogljični odtis. Še naprej zmanjšujemo izpuste vodikovega sulfida (H₂S), žveplovega dioksida (SO₂) ter prahu, pri čemer je bil pri izpustih H₂S dosežen posebej izrazit upad. Vse izmerjene vrednosti ostajajo občutno pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, ki jih opredeljujeta direktiva o industrijskih izpustih in naše okoljevarstveno dovoljenje,« je še povedala tehnična direktorica.

Okoljsko osveščeni

Okoljsko osveščenost v podjetju dokazujejo tudi z uporabo stranskega produkta cegipsa v cementni industriji. »Z uporabo sadre iz proizvodnje titanovega dioksida zmanjšujemo količine materiala, ki ga odlagamo na napravi Za Travnikom, ter s tem neposredno podaljšujemo njeno življenjsko dobo. Takšni pristopi potrjujejo usmeritev družbe v razvoj rešitev z minimalnim okoljskim vplivom in večjo materialno učinkovitostjo industrijskih procesov,« je dodala sogovornica.

Skladno z evropsko direktivo in evropskimi standardi cinkarna zmanjšuje količino tako negativnih izpustov v okolje kot tudi porabo virov, zatrjuje vodstvo družbe.

029A6839.jpg
Andraž Purg
Cinkarna Celje kot eden ključnih evropskih proizvajalcev titanovega dioksida in specializiranih kemijskih izdelkov s svojim razvojem, znanjem in proizvodnjo prispeva k ustvarjanju kakovostnejših, odpornejših in trajnejših rešitev za številne industrije doma in v tujini.

Družbeni sosvet

V Cinkarni Celje se, kot pravijo, zavedajo pomena sodelovanja z lokalnim okoljem. Zato so lani vzpostavili družbeni sosvet, s katerim želijo izboljšati komunikacijo s predstavniki lokalnih skupnosti v Celju, Štorah, Šentjurju in Mozirju.

»Naše podjetje je v lokalnem okolju prepoznano kot pomemben pokrovitelj in donator. Družbeni sosvet naj bi prispeval k boljšemu razumevanju vplivov industrije na lokalno skupnost ter h krepitvi sodelovanja pri temah, pomembnih za trajnostni razvoj in kakovost življenja v lokalnem okolju,« je pojasnila Nikolaja Selič Podgoršek.

Lani so imeli prvo sejo sosveta. »Občanom smo predstavili vse trajnostne ukrepe, načine za zmanjševanje vplivov na okolje ter načrtovane naložbe v lokalno okolje, s katerimi podpiramo mlade ter športne in družbeno odgovorne projekte. V juniju načrtujemo naslednje srečanje,« je dodala.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.