Moško zborovsko petje ima v Vojniku posebno mesto. Pesem, ki jo že devet desetletij negujejo člani Moškega pevskega zbora (MPZ) Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna Vojnik, je postala del identitete kraja.

Zbor je v tem dolgem obdobju postal pomemben nosilec kulturnega utripa v lokalni skupnosti. Častitljivo 90-letnico so pevci obeležil s slavnostnim koncertom v športni dvorani OŠ Vojnik. Pod taktirko dolgoletne zborovodkinje Emilije Kladnik Sorčan je zbor predstavil program, ki je bil poklon slovenski pesmi in vsem generacijam pevcev, ki so jo ohranjali. Na odru so se pevcem pridružili še vokalni skupini Kolorina in In Spiritu ter Mešani pevski zbor Forte. Skupaj so ustvarili nepozaben praznični večer, ki je bil nabit s ponosom, z ganjenostjo in s spoštovanjem slovenske pesmi.

Moški pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna Vojnik je najstarejši zbor v občini Vojnik in najstarejša sekcija kulturno-umetniškega društva. Ustanovljen je bil leta 1936, ko je bil iz cerkvenega zbora na pobudo Milana Vavde in Avgusta Cerarja oblikovan organiziran pevski sestav. Od takrat zbor deluje neprekinjeno in že devet desetletij pomembno soustvarja kulturno podobo Vojnika in celotne občine.

V šestdesetih letih minulega stoletja se je zbor pridružil novoustanovljenemu KUD Franceta Prešerna Vojnik in postal njegov temeljni steber. Danes zbor šteje približno trideset članov, vodi ga Julijan Špes. Pred njim je zbor dolga leta vodil Franci Korošec, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat.

MPZ je v svoji zgodovini združeval generacije pevcev ter ohranjal in razvijal bogato tradicijo slovenskega zborovskega petja. »Njegovo poslanstvo še danes temelji na negovanju slovenske ljudske in umetne pesmi, ki jo prenaša iz roda v rod ter s tem pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine,« pravi predsednica KUD Franceta Prešerna Vojnik Petra Pehar Žgajner.

Pod vodstvom številnih zborovodij, med njimi Mire Kodrun, Toneta Volaska, Marjana Lebiča, Rudija Sakelška in Emilije Kladnik Sorčan, je zbor dosegel visoko umetniško raven ter utrdil svoj položaj v širšem prostoru. Čeprav je zbor v devetih desetletjih obiskal številne odre – od Dunaja do avstrijske Koroške, Hrvaške in Češke – ostaja njegova največja zaveza prepevanje slovenskih pesmi. V repertoarju prevladujejo slovenske ljudske in umetne skladbe, dela domačih skladateljev in pesmi, ki so del kulturne dediščine.

Petra Pehar Žgajner

Zbor redno nastopa na občinskih prireditvah, revijah in komemoracijah, sodeluje tudi na medobčinskih in mednarodnih srečanjih ter pripravlja koncerte. Letno izvede od dvajset do trideset pomembnejših nastopov. Ob tem je sodeloval pri različnih projektih, kot so snemanja filmov, etnografske prireditve in gostovanja v tujini. »Med pomembnejšimi mednarodnimi nastopi izstopa koncert v dunajski operni hiši, ki predstavlja enega vrhuncev delovanja zbora,« je ponosna Petra Pehar Žgajner.

Pomemben del delovanja MPZ predstavlja tudi druženje. Skupni izleti in srečanja utrjujejo povezanost članov in ustvarjajo močno skupnost. Prav ta povezanost se odraža tudi v kakovosti izvedb in predanosti pevcev, dodaja Pehar Žgajnerjeva.

Zbor, ki je za svoje delo prejel številna priznanja, je skozi leta doživel številne spremembe, a je ostal zvest svojemu poslanstvu, to je negovanju in širjenju slovenske pesmi. V zadnjih letih se je celo nekoliko pomladil, kar je pri tovrstnih zborih redka in dragocena izjema, pravi predsednica KUD Franceta Prešerna.

Iz zbora so se razvile tudi manjše zasedbe, med njimi Arclinski fantje, ki delujejo že več kot štirideset let. Vse te manjše skupine so nastale iz potrebe po nastopanju na čim bolj raznolikih dogodkih in zaradi želje, da bi njihova pesem zvenela čim pogosteje.

Po besedah Petre Pehar Žgajner so največje odlike zbora njegova pripravljenost na nastopanje, družbena odgovornost in povezovanje z občino. Pevcem se na nastopih pogosto pridružijo tudi druge sekcije KUD Franceta Prešerna Vojnik.

Moški pevski zbor je le ena od devetih sekcij KUD Franceta Prešerna Vojnik, ki danes združuje več kot devetdeset članov. Poleg zbora delujejo še Arclinski fantje, vokalna skupina Kolorina, ljudske pevke Taščice, glasbeni skupini Emerson in Soul Collectors, likovna in dramska sekcija ter mlada dramska skupina. Te s svojim ustvarjalnim delom pripravljajo številne koncerte, gledališke predstave ter druge kulturne dogodke in s tem pomembno bogatijo družbeno in kulturno življenje v občini ter širše. Društvo, ki neprekinjeno deluje od leta 1960, povezuje različne generacije ter spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in povezanost.

Matjaž Jambriško

Društvo je v zadnjem obdobju vzpostavilo tudi novo spletno stran, ki omogoča boljšo obveščenost članov in širše javnosti. »Društvo načrtuje nadaljnje bogatenje kulturnega programa, razvoj posameznih sekcij ter krepitev svoje vloge kot pomembnega povezovalca skupnosti. S svojo energijo, predanostjo in z raznoliko dejavnostjo ostaja nepogrešljiv del kulturne identitete kraja,« še pravi Petra Pehar Žgajner.