»Samo teti odnesem zdravilo«: Balkan ekspres je zabaven tudi 40 let pozneje
Dovolj je en stavek in ljubitelji Balkan ekspresa vedo, za kaj gre. Po več kot 40 letih njegove replike še vedno živijo, spomnimo pa se jih lahko tudi na platformi MOVE.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekaterih filmov se spominjamo po zgodbi, drugih po igralcih, Balkan ekspres pa je eden tistih, pri katerih je dovolj izgovoriti le nekoliko besed. »Samo teti odnesem zdravilo« oziroma v izvirniku »Samo tetki da odnesem lek« je ena izmed replik, ki so že zdavnaj zapustile filmsko platno in zaživele svoje življenje. Podobno velja za Popaja, ki ga je Dragan Nikolić odigral tako prepričljivo, da je postal eden njegovih najbolj prepoznavnih likov.
Film Branka Baletića iz leta 1983 nas popelje v začetek druge svetovne vojne. Glavni junaki niso veliki vojni heroji, ampak skupina žeparjev, tatov in prevarantov – Popaj, Pik, Stojko, Lili in Teta –, ki se zaradi okupacije znajdejo v povsem novih okoliščinah. Da bi preživeli, se začnejo predstavljati kot glasbena skupina Balkan ekspres. Njihov osnovni načrt je preprost: preživeti vojno in se, če je le mogoče, izogniti junaštvu. A vojna ima z njimi drugačne načrte.
Prav kombinacija nevarnih razmer in humorja je filmu dala značaj, zaradi katerega je zabaven in zanimiv še danes. Junaki se pred težavami rešujejo z improvizacijo, lažmi in neverjetnimi izgovori. In ko je treba na hitro pojasniti, kam greš? Seveda – k teti z zdravilom.
Popaj, ki ni bil Popaj po naključju
Dragan Nikolić je kot Popaj postal lik, ki se je odlično ujel z njegovim filmskim šarmom. »Mangup«, prevarant, frajer in oportunist, ki pa pod površjem skriva precej več človečnosti, kot bi sprva pričakovali.
Toda ime Popaj skriva še eno zabavno podrobnost.
Povezavo med filmskim Popajem in slavnim mornarjem Popajem je v strokovnem članku analizirala tudi dr. Ivana Kronja. Opozarja, da Nikolićev lik prevzema nekatere vizualne značilnosti risanega junaka: pripira eno oko in kadi pipo. Avtorji filma pa so šalo odpeljali še nekoliko dlje.
Popaj in Pik, ki ga igra Bora Todorović, se namreč v enem od prizorov odpravita na tržnico. In kaj kupujeta?
Špinačo.
Težko bi si zamislili bolj očiten poklon mornarju, ki je generacije otrok prepričeval, da je pločevinka špinače skrivno orožje za nadčloveško moč. Akademska analiza ob tem opozarja, da gre za zavestno uporabo elementov popularne kulture, s katerimi film dodatno oblikuje svoje junake.
Replike, ki so pobegnile iz filma
Balkan ekspres je poln dialogov, pri katerih humor pogosto nastane prav iz absurdnosti situacije. Ena najbolj znanih replik je povezana s prizorom, v katerem si v interakciji z Nemcem Pik poskuša rešiti kožo:
»Ali si ti glasbenik? … Ne, nisem glasbenik ... Nisi? ... Sem ... A si? ... V bistvu sem ... A si, a? ... Saj ne, pravim, da nisem. Samo teti odnesem zdravilo, potem pa bom ...«
Stavek »Samo teti odnesem zdravilo« je postal tako prepoznaven, da ga danes najdemo v naslovih člankov, komentarjih in vsakdanjih šalah, pogosto brez dodatnega pojasnila. RTS ga je ob štirideseti obletnici filma prav tako izpostavil med znamenitimi replikami, ki jih občinstvo še vedno pomni.
Ena takšnih je na primer tudi: »Ti, ti buđavi, dođi ovamo!« oziroma v prevodu: »Ti, ti plesnivi, pridi sem!«. Pridevnik plesnivi se je še kar obdržal. Prav tako se je obdržala značilna ugotovitev: »Glasbenikov nihče ne pretepa.«
V svetu Balkan ekspresa seveda niti ta teorija nima prav dolgega roka trajanja.
Od filmskega platna do gledališkega odra
Da Balkan ekspres ni ostal zgolj nostalgija generacije, ki ga je gledala ob premieri, dokazuje tudi njegovo poznejše življenje. Zgodba je dobila televizijske različice, desetletja po nastanku filma pa tudi gledališko priredbo, in to v obliki muzikala.
Morda je prav to najboljši dokaz njegovega kultnega statusa. Štirideset let pozneje se občinstvo še vedno smeji istim izgovorom, prepoznava Popajevo pipo in razume šalo s špinačo. Balkan ekspres ni več samo film iz leta 1983, ampak del kolektivnega filmskega spomina.
Dragan Nikolić je pri tem ustvaril junaka, ki je bil hkrati prevarant in dobričina, strahopetec in junak, predvsem pa nepopravljiv »mangup«. In če bi nas Popaj naučil ene uporabne življenjske lekcije, bi bila verjetno ta: ko zmanjka dobrih izgovorov, vedno ostane še teta, ki nujno potrebuje zdravilo.
