Profimedia

Predlog, ki so ga podpirali v Združenju frank in zvezi potrošnikov, je predvideval, da bi morale banke kredite v frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v frankih oz. z valutno klavzulo v frankih.

Odklonilno stališče so imeli vlada, finančno ministrstvo, Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije. Zakonodajnopravna služba DZ, ki je predlog preučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika, je nanj podala številne pripombe in pod vprašaj postavila rešitve, ki predvidevajo retroaktivnost in ki posegajo v načelo enakosti ter v pravico do izjave, sodnega varstva in zasebne lastnine.

Robert Pavšič (LMŠ) je Združenje frank in Združenje bank Slovenije tako kot že na odboru za finance pred približno 14 dnevi vnovič javno pozval, naj sami poiščeta rešitev. V DeSUS, SMC in SAB so menili, da kreditojemalci lahko poiščejo pravico po obstoječi zakonodaji, to je na sodišču, če menijo, da so banke kršile pojasnilno dolžnost.

"Menimo, da je sodna pot prava pot za reševanje teh težav," je dejala Mateja Udovč (SMC). "Razumemo stisko kreditojemalcev, a menimo, da so rešljive v okviru veljavne zakonodaje," je dodal Marko Bandelli (SAB). Soglašal je tudi Robert Polnar (DeSUS), ki je izpostavil vidik odgovornosti posameznika in se vprašal, ali je možno odgovornost do lastnih ekonomskih odločitev, ki so življenjskega pomena, uzakoniti.

Marko Pogačnik (SDS) je povedal, da so imeli do predloga zakona v stranki različna mnenja in da so tako tudi glasovali. Predlog pa so podpirali v SD in Levici. "Še vedno menimo, da je na tem področju potrebna intervencija," je ocenil Jani Prednik (SD). Primož Siter iz Levice pa je prepričan, da bi se morala politika v sporu med bankami in kreditojemalci postaviti na stran šibkejših, to je na stran ljudi