»V NLB bomo po najboljših močeh storili vse, kar je v skladu z veljavno zakonodajo dopustno, da zaščitimo interese naših strank,« je napovedal predsednik uprave banke Janko Medja. V banki pa še vedno proučujejo možnost za podajo pobude za ustavno presojo te novele, so zapisali.

Podržavljene banke bodo morale o slabih posojilih, ki so ostala pri njih, objaviti podatke, kot so vrednost posla, naziv kreditojemalca, opredeljen s firmo in sedežem pravne osebe, datum sklenitve pogodbe ter podatki o vrsti in predmetu zavarovanja. Tako je to storila DUTB 17. julija, ko je objavila podrobnejše informacije o slabih posojilih, ki sta jih nanjo prenesli NLB in NKBM.

Banke, njihovo stanovsko združenje in centralna banka so že ob sprejemanju nove novele takšni ureditvi močno nasprotovali. Menili so, da najeda načelo zaupnosti in prekomerno posega v bančno skrivnost, da obstajajo višji interesi, kot je interes razkrivanja, predvsem ohranjanje stabilnosti bančnega sistema in preprečitev, da bi se likvidnostna kriza spremenila v krizo solventnosti, ter da ureditev posega v ustavne pravice bank.

Združenje bank Slovenije je ugotovilo, da bi lahko vložilo pobudo za oceno ustavnosti tega zakona, vendar pa ne bi moglo argumentirati pravnega interesa.