Profimedia

Kot je v odločbi zapisal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, je podjetje papirne in papirno-predelovalne dejavnosti prepoved posredne diskriminacije kršilo tako, da je kot merilo za obračun in izplačilo letošnje božičnice postavilo merilo dejanske prisotnosti posameznega delavca na delu. Delavcu bi se namreč glede na merilo božičnica sorazmerno znižala za vsak dan odsotnosti z dela in sicer ne glede na to, ali je bil odsoten iz neopravičenih ali opravičenih razlogov. 

Delodajalec se je ob tem skliceval tudi na kolektivno pogodbo, ki takšno merilo določa. Kot odsotnost se po pojasnilu podjetja upoštevajo vse odsotnosti, razen koriščenja ur. Torej odsotnosti iz vseh zdravstvenih razlogov, porodniška, očetovski dopust, spremljanje bolnega družinskega člana, ki jih je delodajalec dolžan zagotavljati, pa tudi letni dopust. 

Trikratni faktor

Podjetje je prakso izplačila božičnice od februarja letos želelo spremeniti na način, da bi se božičnica zmanjšala tako, da bi imel en dan bolniške težo treh dni efektivne prisotnosti. Sindikat z novim predlogom ni soglašal, saj je menil, da bodo prizadeti starši majhnih otrok, zaposleni, ki se bodo na delu poškodovali, in tisti s psihično izgorelostjo. 

Podjetje je nato že tekom postopka na podlagi dopisa zagovornika umaknilo omenjeno določbo s trikratnim faktorjem za izplačilo božičnice za leto 2020. Pred tem je, na primer za izplačilo lanske letne nagrade, v podjetju veljalo, da se je božičnica zmanjševala odstotno, torej dan bolniške za dan dela. 

V pojasnilih zagovorniku je podjetje pojasnilo, da je razlog za takšno merilo to, da delavec k uspešnemu rezultatu podjetja ni prispeval oziroma je prispeval sorazmerno. Zagovornik pa je mnenja, da le prisotnost delavca na delu ni merilo njegove uspešnosti. Meni namreč, da je bistveno, ali je delavec k uspešnosti podjetja prispeval, torej bil v podjetju zaposlen, kar je stališče, ki ga zavzema tudi sodna praksa, še navaja zagovornik.