Nemčija, ki v pogajanjih o novi pomoči od Grčije zahteva stroge ukrepe, je zaradi grške krize prihranila 100 milijard evrov, kaže najnovejša študija neprofitnega inštituta za ekonomske raziskave iz Leibniza. Nemčija zaradi grške krize in krize drugih članic območja evra namreč velja za varno državo, zaradi česar plačuje nižje obresti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Neprofitna organizacija ocenjuje, da je Nemčija zaradi grške krize od leta 2010 pridobila več, kot bi izgubila, če bi Grčiji odpisala vse dolgove. V času finančnih kriz vlagatelji iščejo "varne naložbe" za svoja finančna sredstva, največje gospodarstvo območja evra pa se je "nesorazmerno okoristilo" na račun grške krize.
Vsakič, ko se se okrepili strahovi glede morebitnega izhoda Grčije iz območja evra, so zahtevane obresti na nemške dolžniške papirje upadle. Ko so se razmere umirile in so bili vlagatelji optimistični, so obrestne mere nekoliko narasle.
Nemčija je po drugi strani v zadnjih letih od Grčije zahtevala strogo finančno disciplino in sprejetje reform v zameno za novo finančno pomoč. Prav tako Nemčija ostro nasprotuje odpisu grških dolgov.
Na račun grške krize in nižjih obrestnih mer so se okoristile tudi nekatere druge države - ZDA, Francija in Nizozemska -, vendar nobena toliko kot Nemčija, še kaše študija inštituta.
Nemčija je do Grčije, skupaj s tretjim, še nedogovorjenim programom pomoči, po njihovi oceni izpostavljena s približno 90 milijardami evrov. "Tudi če Grčija ne vrne niti centa, bodo nemške javne finance imele veliko koristi od grške krize," še izpostavlja poročilo.
Thinkstock
