Sandoz s pritožbo nad Kitajsko v Bruselj, v ozadju tudi slovenski Lek
Sandoz, lastnik Leka, od EU zahteva preiskavo kitajske učinkovine za amoksicilin. Zadeva ima tudi slovenski kot: Lendavo in Amoksiklav.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Švicarski Sandoz, lastnik slovenskega Leka, je Evropsko komisijo pozval, naj preveri domnevno dampinško prodajo kitajske učinkovine za amoksicilin.
Gre za eno najpogosteje uporabljenih antibiotičnih učinkovin, zadeva pa se neposredno dotika tudi Slovenije: Lek v Lendavi proizvaja kalijev klavulanat, drugo ključno sestavino antibiotika Amoksiklav, ki temelji na kombinaciji amoksicilina in klavulanata.
Po poročanju Financial Timesa je Sandoz pri Evropski komisiji vložil pritožbo zaradi uvoza amoksicilin trihidrata iz Kitajske.
To je učinkovina, iz katere proizvajalci izdelujejo amoksicilin, enega najpogosteje predpisanih antibiotikov.
Sandoz trdi, da kitajski proizvajalci učinkovino v Evropo prodajajo po umetno nizkih cenah, ki naj bi bile posledica državnih podpor, presežnih proizvodnih zmogljivosti in netržnega oblikovanja cen.
Po navedbah podjetja, ki jih povzema FT, naj bi kitajski uvoz evropske cene spodkopaval za približno 47 odstotkov.
Evropska komisija za zdaj še ni odločila, ali bo preiskavo odprla. Če jo bo, bo morala ugotoviti, ali gre za damping, ali ta škodi evropski proizvodnji in ali bi bile dodatne dajatve v širšem interesu EU.
Kje je težava
Če je učinkovina iz Kitajske bistveno cenejša od evropske, proizvajalci v Evropi težko ohranjajo lastno proizvodnjo. Kratkoročno poceni uvoz znižuje stroške, dolgoročno pa lahko evropsko proizvodnjo potisne na rob in poveča odvisnost od Azije.
Po podatkih družbe IQVIA, ki jih navaja Financial Times, naj bi približno 80 odstotkov učinkovin za amoksicilin, ki se uporabljajo v Evropi, prihajalo iz Azije.
Sandoz zato opozarja, da bi lahko EU pri enem najpomembnejših antibiotikov postala strukturno odvisna od Kitajske.
Pri zdravilih je takšna odvisnost posebej občutljiva. Ne gre le za ceno surovine, temveč za celotno verigo: od proizvodnje učinkovine do končnega zdravila, dobave lekarnam in oskrbe bolnikov. Ko se proizvodnja enkrat umakne iz Evrope, je ni mogoče hitro znova vzpostaviti.
Slovenska povezava je v Amoksiklavu
Za Slovenijo je primer pomemben zaradi Leka, ki je del skupine Sandoz. Lek v Lendavi proizvaja kalijev klavulanat, učinkovino za širokospektralni antibiotik Amoksiklav.
Ta temelji na kombinaciji amoksicilina in klavulanata: prvi deluje kot antibiotik, drugi pa pomaga preprečiti, da bi ga nekatere bakterije razgradile.
Prav tu se evropski spor o amoksicilinu neposredno sreča s slovensko proizvodnjo. Če je za končno zdravilo potrebna kombinacija obeh učinkovin, zanesljivost ni odvisna samo od klavulanata, ki nastaja tudi v Sloveniji, temveč tudi od dostopa do amoksicilinske učinkovine.
Ta "trgovinski zaplet" tako posega v isto antibiotično verigo, v kateri ima Slovenija pomembno mesto.
Lendavska proizvodnja kalijevega klavulanata Sloveniji daje konkreten farmacevtski pomen v evropski oskrbi z antibiotiki.
Hkrati pa primer kaže, kako hitro lahko težava pri eni učinkovini vpliva na širšo proizvodnjo zdravil, ki so sestavljena iz več delov.
Pri Amoksiklavu brez zanesljivega amoksicilina tudi klavulanat sam ne zadošča za končno zdravilo.
Kaj bi lahko storila EU
Sandoz od Evropske komisije zahteva dodatne dajatve na kitajski uvoz. Tak ukrep bi uvoz podražil in evropskim proizvajalcem omogočil lažje tekmovanje.
Podjetje kot zgled navaja Indijo, ki je letos po navedbah FT uvedla ukrepe, med drugim minimalne uvozne cene za zdravila iz družine amoksicilina.
Če EU uvede dajatve, lahko okrepi evropsko proizvodnjo učinkovin. Hkrati bo morala paziti, da ukrepi ne poslabšajo dostopnosti generičnih zdravil, ki so za zdravstvene sisteme pomembna prav zaradi nizke cene.
Zakaj zadeva ni nepomembna za bolnike
Evropa je pomanjkanje antibiotikov že občutila. Leta 2023 je Evropska agencija za zdravila obravnavala pomanjkanje zdravil z amoksicilinom oziroma kombinacijo amoksicilina in klavulanske kisline.
Takšne težave se najprej poznajo v lekarnah in ambulantah, kjer je treba iskati nadomestna zdravila, nato pa tudi v bolnišnicah in pri javnih naročilih.
Za majhne trge, kakršen je Slovenija, so motnje dobave še posebej občutljive. Večji trgi imajo praviloma večjo pogajalsko moč in lažje pridejo do nadomestnih količin. Manjši sistemi so bolj odvisni od evropske ravni, skupnih dobavnih verig in pravočasnih naročil.
Zato ima razprava o kitajskem uvozu tudi neposreden slovenski pomen. Slovenija je prek Leka del evropske proizvodnje protimikrobnih zdravil, hkrati pa kot majhen zdravstveni trg občuti posledice vsake večje motnje pri dobavi osnovnih zdravil.
Komisija je šele na začetku
Evropska komisija mora najprej odločiti, ali bo preiskavo sploh začela. Kitajska podobne očitke o presežnih zmogljivostih v drugih panogah zavrača in jih razume kot protekcionistične.
Sandoz pa vztraja, da gre za vprašanje evropske odpornosti pri osnovnih zdravilih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
