ZL za sejo odborov o odpisu dolgov najrevnejšim in problemu posojil v frankih
ZL zahteva skupno nujno sejo odborov DZ za finance in za delo, na kateri bi govorili o možnostih odpisa dolgov najrevnejšim in problemu posojil v frankih. "Potem ko je država z milijardami dokapitalizirala banke, se nam zdi, da je skrajni čas, da dokapitalizira tudi ljudi, ki jih je s tem procesom osiromašila," pravi vodja poslancev ZL Luka Mesec.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Mesec je na današnji novinarski konferenci dejal, da je Slovenijo leta 2009 zajela finančna in gospodarska kriza, ki je nastala v zasebnem sektorju. Država je nato reševala banke in prezadolžena podjetja, zaradi česar je narasel javni dolg, ki ga skuša zdaj odplačevati z varčevanjem.
"Kriza se iz finančnega sektorja, kjer je nastala, zdaj prenaša neposredno na breme državljanov, najpogosteje prav tistih najrevnejših in najšibkejših," je dejal Mesec in dodal, da so posledice te krize v Sloveniji "grozovite". Kot primer je navedel, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 291.000 ljudi.
ZL bo na seji predstavila tuje prakse reševanja težav najšibkejših. "Na Hrvaškem so ravno v ponedeljek podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo telekomunikacijska podjetja, banke, državna podjetja in občine odpisali dolgove svojim dolžnikom v višini do 35.000 kun oz. do okoli 5000 evrov," je dejal Mesec.
Tak ukrep, tako Mesec, v nasprotju z reševanjem bank in tajkunov ne terja zadolževanja države in pretiranih proračunskih izdatkov. "To enostavno pomeni, da se država dogovori s podjetji, komunalo in občinami, da v zameno za davčne olajšave nehajo terjati tiste, ki svojih položnic ne morejo več plačevati. Tako pridobimo vsi," je povedal.
Ob tem je dodal, da bi lahko s tem povečali potrošnjo najšibkejših in posledično spodbudili tudi gospodarsko rast. Na seji bodo zato predlagali ustanovitev posebne komisije, ki bo preučila, kako bi lahko takšne ukrepe izvedli tudi v Sloveniji.
Glede problema imetnikov posojil v frankih bodo po zgledu Hrvaške predlagali, naj vlada prizadetim omogoči čimprejšnjo pretvorbo posojil v evrske, vsaj po tistih tečajih, ki so bili pred nenadnim skokom vrednosti franka. Dodatno bi bilo treba razmisliti tudi o tem, da bi se na splošno onemogočilo najemanje posojil v valuti, v kateri ljudje ne dobivajo prihodkov, je dejal Mesec.
"Pri teh ljudeh ne gre za nikakršne špekulante. Gre enostavno za zavedene potrošnike, ki so pred krizo, ko so banke kredite v frankih ponujale kot blazno vroč kostanj, verjeli tem bankam, ki so jim hkrati tudi obljubljale, da bodo imeli kadarkoli možnost pretvorbe kreditov iz frankov v evre za stoevrski administrativni strošek. Zdaj pa so naenkrat soočeni s situacijo, ko so se jim krediti čez noč podražili za 15 odstotkov," je povedal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
