Sašo Bizjak

Mariborsko višje sodišče je namreč potrdilo oprostilno sodbo senata Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je lanskega julija presodil, da obtožena Irena Tihec ni storila očitanega kaznivega dejanja, poroča časnik Večer.

Tožilstvo ji je očitalo, da je 15. aprila 2022 v družinski hiši v Brunšviku z nožem povzročila smrt svojega moža in nekoč znanega športnega novinarja Aleša Tihca, s tem pa, da je storila kaznivo dejanje uboja. Senat okrožnega sodišča je takrat v sodbi poudaril, da se ima vsak pravico boriti za svoje življenje, njeno dejanje pa je bilo izključno posledica samoobrambe pred že dalj časa nasilnim partnerjem.

Višje sodišče: Ravnala je v silobranu

Mariborsko višje sodišče je pritrdilo ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in ocenilo, da je Tihec ravnala v silobranu, s čimer je zdaj oprostilna sodba postala pravnomočna. Po poročanju časnika je višje sodišče ugotovilo, da Tihec pred napadom soproga ni imela realne možnosti umika. Obenem je pritrdilo ugotovitvam okrožnega sodišča, da je bila Tihec dolgotrajna žrtev psihičnega in tudi fizičnega nasilja pokojnega moža, ki je eskaliralo in na dan dogodka doseglo vrelišče, zato je v strahu za svoje življenje ravnala v silobranu, zaradi česar protipravnost njenega dejanja ni podana.

Višje sodišče je pritožbe tožilstva in oškodovank na prvostopenjsko sodišče zavrnilo kot neutemeljene. Na sodbo okrožnega sodišča se je namreč poleg tožilstva pritožil tudi pooblaščenec mame in sestre pokojnega Tihca.

V brezizhodnem položaju

Višje sodišče je tudi zavrnilo trditev tožilstva, da naj Tihec ne bi bila resno ogrožena in da bi lahko pobegnila. Tožilstvo ji je obenem očitalo, da je bil njen odziv z nožem nesorazmeren. Tihec se je namreč vseskozi zagovarjala, da je med novim v vrsti moževih napadov s kuhinjskega pulta pograbila nož in ga držala pred seboj, nasilni Tihec pa da je planil proti njej in se nanj nasadil.

Po mnenju višjega sodišča se je Tihec dejansko znašla v brezizhodnem položaju, njena obramba pa je bila nujna. Zavrnilo je tudi očitek o nesorazmernem odzivu z nožem, pri čemer se je sklicevalo na sodno prakso vrhovnega sodišča in pritrdilo ugotovitvi, da je bila obramba »nujno potrebna oziroma neizogibna ter glede na intenziteto napada pokojnega tudi sorazmerna.«

Zagovornica obtožene: Gre za pomemben korak naprej

Po mnenju zagovornice obtožene Vesne Györkös Žnidar potrditev oprostilne sodbe pomeni pomemben korak naprej pri boljšem družbenem razumevanju dinamike nasilja v partnerskih odnosih.

Kot je poudarila za Večer, je »sodišče v tem primeru odigralo pomembno vlogo, ko je ob ugotavljanju odgovornosti v konkretnem primeru stroki in družbi sporočilo, da je treba pri pravni presoji samoobrambnega ravnanja žrtev nasilja v partnerskem odnosu upoštevati tudi celoten kontekst in zgodovino nasilja in da silobrana v teh primerih ni mogoče vedno ocenjevati zgolj skozi nekaj sekund dogodka.«