Vrtovec: obalne projekte bi nadaljeval, pri JEK 2 še brez izbire tehnologije

Vrtovec je v odgovorih dejal, da bi nadaljeval večje infrastrukturne projekte na Obali, med njimi serminsko in bertoško vpadnico, hitro cesto Koper–Dragonja ter projekte, povezane z drugim tirom. Poudaril je, da se takšne investicije ne začnejo in ne končajo v enem mandatu, zato jih po njegovih besedah ni smiselno ustavljati, če so pripravljene in razvojno upravičene. Za Koper–Dragonjo je dejal, da gre za strateški projekt, ki ga bo treba pospešiti.

Pri Luki Koper je kot del razvoja omenil poglobitev, skladišča in logistiko. Tretji pomol podpira, vendar, kot je dejal, v soglasju z lokalnimi skupnostmi. Pri letališču Portorož je omenil podaljšanje piste, pri stari progi po izgradnji drugega tira pa je dejal, da se mora najprej seznaniti z vprašanji nevarnih snovi in škode na objektih ob gradnji.

Pri JEK 2 je ponovil, da projekt trenutno vodi Gen energija. O morebitnih soinvestitorjih je dejal, da je treba najprej preveriti analize, pri izbiri tehnologije pa se ni želel opredeliti, ker da projekt še ni v tej fazi. Glede podnebnega sklada je pojasnil, da bo ta po novi razdelitvi resorjev na ministrstvu za okolje in prostor, kar bo zahtevalo usklajevanje med ministrstvoma.

Na vprašanja o vetrnih elektrarnah je odgovoril, da je vetrni potencial v Sloveniji omejen na nekaj lokacij. Dejal je, da s tem načeloma nima težav, a da pri vetru »ne gre biti preveč entuziastičen«. Na vprašanje o koncesijah za vzdrževanje cest v vrednosti 800 milijonov evrov je odgovoril, da jih ni podpisal on, temveč direkcija za infrastrukturo kot organ v sestavi.

Pri javnem potniškem prometu je napovedal krepitev sistema, pri tretji razvojni osi pa ponovil, da bi se južni del zaradi zapletov pri Novem mestu lahko začel graditi iz smeri Bele krajine. Glede cen infrastrukturnih projektov je kot ukrepe za večjo učinkovitost omenil boljše projektiranje, popolnejšo dokumentacijo in pogodbeni okvir Fidic

Poslanci o Obali, NEK 2, premogu, vetrnicah in 800 milijonih koncesij

V nadaljevanju razprave so poslanci Vrtovca spraševali predvsem o projektih, pri katerih se križajo prometni razvoj, energetika, okoljski cilji in javni denar. Tamara Kozlovič je zavrnila ocene, da se na Obali v prejšnjem mandatu ni premaknilo nič, in naštela projekte, kot so serminska in bertoška vpadnica, Jadranska cesta, Jagodje–Lucija ter hitra cesta Koper–Dragonja. Vrtovca je vprašala, ali bo te projekte nadaljeval, posebej pa odprla še drugi tir, prihodnost stare proge kot kolesarske poti, nevarne snovi na železnici, Luko Koper, tretji pomol in letališče Portorož.

Srečko Ocvirk ji je repliciral, da država ne bi smela »privilegirati« posameznih območij, temveč vlagati tja, kjer državljani nimajo kakovostnih povezav. Tomaž Lah je Vrtovca spraševal predvsem o transparentnosti NEK 2, morebitnih tujih soinvestitorjih, izbiri tehnologije, vetrnih elektrarnah, omrežnini, znižanju DDV na energente in tveganjih pri podnebnem skladu ter pravičnem prehodu, če bi se spreminjale zaveze glede premoga.

Klemen Boštjančič je odprl vprašanje 800 milijonov evrov vrednih koncesij za vzdrževanje cest, ki naj bi jih Vrtovec kot minister podpisal zadnji dan mandata prejšnje vlade, in vprašal, ali je to po njegovem spadalo med tekoče posle. Zanimalo ga je tudi, ali bodo infrastrukturni projekti pod Vrtovcem cenejši, kaj bo z južnim delom tretje razvojne osi, javnim prometom in ekonomiko NEK 2.

Vladimir Šega je energetski del koalicijskega programa označil za korak nazaj, predvsem zaradi ponovnega odpiranja vprašanja premoga in centralizacije energetike. Uranič pa je znova vprašal, ali Vrtovec pri vetrnih elektrarnah napoveduje moratorij, ter odprl še vprašanje pogodbe s Propiarjem iz njegovega prejšnjega mandata, pri kateri naj bi bila med cilji tudi krepitev podobe ministrstva, ministra in NSi.

Uranič Vrtovcu očital obrat pri zelenem prehodu in premogu

Teodor Uranič je Vrtovcu očital, da je kot minister med letoma 2020 in 2022 podpiral zeleni prehod, obnovljive vire in izstop iz premoga do leta 2033, zdaj pa govori proti »zelenoaktivistični« energetski politiki in odpira vprašanje nadaljnje rabe premoga. Očital mu je »politični oportunizem« in »energetsko agendo iz 19. stoletja«.

Uranič je Vrtovca vprašal, kaj bi se zgodilo s približno 260 milijoni evrov evropskih sredstev za pravični prehod Šaleške doline in Zasavja, če bi nova vlada spremenila zaveze glede premoga. Zanimalo ga je tudi, ali Vrtovec še podpira vetrno energijo, glede na to, da jo je v preteklosti omenjal kot del potenciala obnovljivih virov.

Vrtovec je odgovoril, da koalicijska pogodba ne govori o opustitvi izstopa iz premoga, ampak o preverbi rokov in pogojev. Poudaril je, da Slovenija za stabilno oskrbo potrebuje pasovne vire energije, pri čemer je znova izpostavil jedrsko energijo. Na Uraničeve očitke o spremembi stališč je odgovoril, da »človek s starostjo pridobiva tudi na modrosti«, pri nevarnostih prehitrega zelenega prehoda pa se je skliceval na izkušnjo električnega mrka v Španiji. »S sončkom ne bo šlo,« je dejal.

Ob tem so se v razpravi odprla še vprašanja, ki niso bila toliko polemična: železniški Dars, promet prek lokalnih cest zaradi navigacijskih aplikacij, vloga DRI, povezovanje ceste Zidani Most–Hrastnik s hidroelektrarnami na srednji Savi, sodelovanje lokalnih skupnosti pri JEK 2 in možnost, da nekatere lokalne ceste, ki so prerasle lokalni pomen, preidejo na državno raven.

Predor Trbovlje–Prebold, Dars, javni promet in CO₂-kuponi

V odgovorih je Vrtovec predor Trbovlje–Prebold označil za smiseln strateški projekt, ki bi izboljšal dostopnost Zasavja in se lahko vključil med razvojne projekte do leta 2040. Pri tretji razvojni osi je ponovil, da jo je treba izvajati fazno, glede na pripravljenost dokumentacije in razpoložljiva sredstva.

Pri Darsu je poudaril, da ministrstvo ni neposredna skupščina družbe, saj je to SDH, napovedal pa je več transparentnosti pri velikih projektih, med drugim z digitalizacijo gradbenih dnevnikov, BIM-metodologijo in analizami stroškov ter koristi.

Na vprašanje o javnem potniškem prometu je dejal, da so železnice hrbtenica sistema, vendar zaradi dotrajane infrastrukture danes ne omogočajo dovolj konkurenčnih potovalnih časov. Pri CO₂-kuponih pa je opozoril predvsem na položaj elektrointenzivnih podjetij, med drugim proizvodnje aluminija v Kidričevem, in dejal, da bo treba preveriti tudi možnost nadaljnje rabe premoga v povezavi s stroški kuponov.

Vrtovec večkrat izpostavil sodne postopke pri velikih projektih

Vrtovec je pri odgovorih na vprašanja večkrat omenil sodne postopke kot enega od dejavnikov, ki po njegovih besedah upočasnjujejo velike infrastrukturne in energetske projekte. Pri hidroelektrarni Mokrice je dejal, da bo preveril, kje je postopek odločbe o prevladi javne koristi, ob tem pa spomnil, da je upravno sodišče predhodno odločitev odpravilo. Problem je v Sloveniji, da tudi če je na silo, nič ne gre,« je dejal. Dodal je, da nato »pride ustavno ali pa upravno sodišče« in odloči drugače. Podobno je sodne postopke omenjal tudi pri drugih projektih, pri katerih po njegovih besedah država zaradi pritožb, iniciativ ali pravnih postopkov izgublja čas.

Logar: Delamo lahko bolje, ne nujno več

Logar je opozoril, da ob skoraj polni zaposlenosti Slovenija razvojnega preboja ne more graditi predvsem na večjem obsegu dela. Ključ je po njegovem v tem, da delo postane bolj produktivno, bolje organizirano in tehnološko podprto.

Robert Balen

»Glede na to, da je v Sloveniji praktično polna zaposlenost, si težko predstavljam, da lahko delamo več, lahko pa delamo bolje,« je dejal.

Pri tem je poudaril pomen znanja, digitalnih kompetenc in umetne inteligence, ki jo je opisal kot nujnost, ne več kot izbiro.

Logar Krko navedel kot dokaz, da visoka dodana vrednost v Sloveniji ni izjema brez pomena

Kot primer podjetja, ki po njegovem kaže, da je v Sloveniji mogoče ustvarjati visoko dodano vrednost, je izpostavil Krko. Pri tem ni napovedal prerazporejanja dobičkov najuspešnejših podjetij, temveč ustvarjanje pogojev, da bi bilo takšnih podjetij več.

»Naloga te vlade ne bo razdeliti dobičke peščice oziroma jih prerazporediti drugam, ampak narediti, da bo takih primerov, kot je Krka, čim več,« je dejal.

S tem je nakazal, da gospodarsko politiko razume predvsem kot politiko spodbujanja rasti, investicij in konkurenčnosti, ne kot politiko dodatnega prerazporejanja že ustvarjenega dobička.

Logar: brez dobička ni naložb, brez naložb ni višjih plač

Logar je velik del predstavitve namenil nizki dodani vrednosti slovenskega gospodarstva. Ocenil je, da Slovenija ne bo mogla dolgoročno ohranjati življenjskega standarda, če ne bo povečala produktivnosti in ustvarila več podjetij z višjo dodano vrednostjo.

»Brez dobička ni naložb, brez naložb ni rasti produktivnosti in brez tega ni višjih plač,« je poudaril.

Po njegovem mora Slovenija do leta 2040 narediti razvojni preskok, sicer bo breme sedanjih neodločenih reform nosila prihodnja generacija.

Razprava o Vrtovcu za nekaj minut zdrsnila v očitke o »politični prevari«

Po predstavitvi Jerneja Vrtovca se razprava ni takoj začela zgolj z vprašanji o infrastrukturi in energetiki, ampak tudi z očitki o nastajanju nove koalicije. Nataša Avšič Bogovič je uvodoma dejala, da vlada Janeza Janše po njenem ni nastala zaradi zaupanja volivcev, temveč zaradi »političnih kupčij po volitvah« in »prevare volivcev«. Vrtovcu je očitala, da je pri tem projektu sodeloval, zato je njegovo zadovoljstvo ob predstavitvi označila za pričakovano.

Na očitek se je odzvala Barbara Levstik Šega iz Demokratov, ki je zavrnila trditev, da bi šlo pri vstopu v desnosredinsko vlado za prevaro. Dejala je, da so Demokrati na volitve šli z jasnim programom in da je koalicijska pogodba po njenih besedah v velikem delu povzela njihov program. Ob tem je ocenila, da namen zaslišanja ni politično obračunavanje, ampak preverjanje, kaj kandidat za ministra konkretno obljublja.

Razprava se je nato zaostrila še z repliko Avšič Bogovič, ki je vztrajala, da govor o prevari ni »hujskaštvo«, temveč njena politična ocena dogajanja po volitvah. Predsednik odbora Aleš Hojs je poslance pozval, naj se osredotočijo na vprašanja za kandidata. Dejal je, da ljudi bolj zanima, kaj bo Vrtovec naredil na infrastrukturnem ministrstvu, kot pa razprava o tem, »kdo je bil s kakšno prevaro kam postavljen«.

V vsebinskem delu so bila odprta predvsem vprašanja hidroelektrarne Mokrice, predora Trbovlje–Prebold, morebitne uporabe letališča Cerklje ob Krki za civilni promet, tretje A razvojne osi ter nadzora nad Darsom in velikimi infrastrukturnimi projekti.

Po Logarjevih besedah Slovenija ne zna dovolj dobro uporabiti kapitala in znanja

Kandidat je ocenil, da Slovenija nima samo vprašanja pomanjkanja denarja, ampak predvsem vprašanje njegove učinkovite uporabe. Ob tem je opozoril na visoke prihranke v bankah, nizko raven zasebnih naložb in šibkejši pritok tujih neposrednih investicij.

»Naloga vlade ni najti denar, ampak ustvariti možnost, da denar, ki obstaja, pride za grajenje dodane vrednosti,« je dejal.

Robert Balen

Vrtovec: pri JEK 2 bo treba rešiti tudi vprašanje Hrvaške

Vrtovec je poudaril, da je »največji zagovornik« gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Ob tem je opozoril, da bo treba rešiti tudi vprašanje sodelovanja Hrvaške pri odlaganju odpadkov iz prvega bloka, saj bi to lahko vplivalo tudi na morebitno prihodnje sodelovanje. Po njegovih besedah je treba projekt JEK 2 voditi transparentno, z domačimi in tujimi strokovnjaki.

Tretji pas na avtocestah kot ena ključnih infrastrukturnih usmeritev

Vrtovec je napovedal širitev avtocestnega omrežja, pri čemer je posebej izpostavil tretji pas. Po njegovih besedah bo morala vsaka večja rekonstrukcija avtocest v prihodnje vključevati tudi razmislek o dodatnem pasu.

»Širili bomo avtoceste, ceste potrebujemo. Brez dostopne infrastrukture ne bo razvoja,« je poudaril.

Tudi za takšne projekte napoveduje hitrejše postopke. Po njegovem ni sprejemljivo, da država za umeščanje ključnih infrastrukturnih projektov v prostor potrebuje desetletje ali več.

»Uspešno podjetje ni problem, ampak ponos«

Logar je zavrnil pogled, da so dobički podjetij sami po sebi nekaj negativnega. Po njegovem je težava v tem, da se del politike do uspešnih podjetij obnaša, kot da sta dobiček in konkurenčnost nujno povezana z izkoriščanjem zaposlenih.

»Del politike uspešnost podjetij enači z izkoriščanjem delovne sile in pohlepom. To je demagogija,« je dejal.

Po njegovih besedah mora Slovenija iz »družbe izvajalcev« preiti v »družbo razvojnikov«. Naloga vlade zato po njegovem ne bo predvsem prerazporejanje ustvarjenega dobička, temveč ustvarjanje pogojev, da bo več podjetij sposobnih ustvarjati visoko dodano vrednost.

Logar opozoril na davčne pasti: delo se mora bolj splačati

Eden ostrejših poudarkov Logarjeve predstavitve je bil namenjen davčni in socialni politiki. Opozoril je, da posameznik pri prehodu iz neaktivnosti v zaposlitev ali iz zelo nizko plačane v nekoliko bolje plačano službo izgubi velik del dodatnega prihodka.

Po njegovih besedah tak sistem ljudi ne spodbuja dovolj k delu in napredovanju. Pri tem je poudaril, da je Slovenija pri tako imenovanem odvzemu dodatnega prihodka med najvišjimi v EU.

»Z davčno politiko se spodbuja nedelo,« je dejal Logar.

Logar: Današnja kakovost življenja ne sme biti račun za prihodnje generacije

Logar je poslancem dejal, da mora politika začeti sprejemati odločitve, ki ne bodo temeljile samo na kratkoročnem udobju sedanje generacije. Opozoril je, da lahko Slovenija visoko raven kakovosti življenja ohranja tudi na račun prihodnosti, če ne bo pravočasno sprejela razvojnih ukrepov.

»Če ne bomo nič naredili, nas bodo naši otroci spraševali, zakaj nismo storili tistega, kar bi morali, takrat, ko bi lahko,« je poudaril.

S tem je nakazal, da svoj resor razume kot enega ključnih prostorov za usklajevanje gospodarske konkurenčnosti, pravic zaposlenih, znanja in dolgoročnega razvoja.

Primož Lavre

V energetiki stavi na jedrsko energijo in JEK 2

Pri energetiki je Vrtovec kot osrednji cilj izpostavil dolgoročno energetsko samozadostnost, neodvisnost in robustnost elektroenergetskega sistema. Pri tem je posebej poudaril jedrsko energijo, hidroenergijo, geotermalno energijo in »racionalne obnovljive vire«, med katere po njegovih besedah v koalicijski pogodbi ne štejejo vetrne energije.

»Moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika, ne zelenoaktivistična energetska politika,« je dejal.

Kot ključni projekt mandata je navedel pospešitev postopkov za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. »Ključen projekt bo nadaljevanje oziroma pohitritev postopkov za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem,« je poudaril.

JEK 2 je označil za domač, zanesljiv in predvidljiv vir energije, ki bi po njegovem zmanjšal energetsko uvozno odvisnost Slovenije.

»Ne more strateških projektov ustaviti nekdo s parcialnim interesom«

Vrtovec je kot eno glavnih težav pri infrastrukturnih in energetskih projektih izpostavil dolgotrajne postopke umeščanja v prostor ter nasprotovanja, ki po njegovem mnenju pogosto ustavljajo projekte širšega javnega pomena.

»Največji problem pri vodenju investicij ni vedno denar. Največji problem je, da vsak, ki ima v tej državi pet minut časa, želi določeno investicijo zaustaviti,« je dejal.

Primož Lavre

Napovedal je možnost posebne zakonodaje za strateške energetske in infrastrukturne projekte. »Ne more strateških projektov države, energetskih in infrastrukturnih, zaustaviti nekdo, ki ima zgolj in samo parcialni interes,« je poudaril.

Kot primer dolgotrajnih postopkov je omenil drugi tir železniške povezave med Ljubljano in Kranjem, pri katerem se je umeščanje v prostor po njegovih besedah začelo že leta 2011.

Vrtovec napoveduje pregled financ in pogodb na ministrstvu

Kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je uvodoma poudaril, da resor pozna, saj ga je vodil že med letoma 2020 in 2022. Kot eno prvih nalog je napovedal reorganizacijo ministrstva, ki se po novem znova združuje, ter pregled finančnega stanja, podpisanih pogodb in investicijskih načrtov.

»To ministrstvo odlično poznam, poznam tam zaposlene, poznam izzive, poznam še nedokončane projekte,« je dejal Vrtovec.

Po njegovih besedah bo treba takoj po prevzemu ministrstva pregledati tudi stanje na direkciji za infrastrukturo, načrte razvojnih programov in sredstva, ki so v proračunu še na voljo za letos.

Začela so se zaslišanja ministrskih kandidatov

Pred pristojnimi odbori bo danes svoje načrte predstavila osmerica kandidatov, med njimi kandidata za infrastrukturno-energetski in gospodarsko-delovni resor, pozneje pa še kandidati za kmetijstvo, izobraževanje, kulturo, obrambo, zdravje in finance.