osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prvič po petdesetih letih so se pred nekaj dnevi ali natančneje 15. julija v gostilni Gergjek na Tišini zbrali sošolci iz prve generacije slatinarske šole v Radencih. Šolanje so končali junija 1970 in se zaposlili v takrat enovitem in velikem podjetju Zdravilišče Radenska Radenci. Slatinarska šola je bila del Šolskega centra za izobraževanje kadra iz Arandželovca v Srbiji, Radenska pa je takrat veliko vlagala v izobraževanje lastnih kadrov.

Šolanje so začeli septembra 1968 v prostorih takratne osnovne šole, potekalo pa je popoldne, saj so slušatelji dopoldne opravljali prakso. Izobraževanje je začelo 33 dijakov različnih starosti in iz krajev z obeh bregov Mure, diplomo, ki je bila napisana v cirilici – takrat se ji je reklo svedočanstvo –, pa je prejelo 29 slušateljev. Učitelji so prihajali z bližnjih izobraževalnih ustanov, poučevali pa so tudi zaposleni strokovnjaki v Radenski. Razen enega so se tudi vsi dijaki zaposlili v Radenski, kot kvalificirani slatinarji pa so delali na različnih delovnih mestih, pri strojih polnilnih linij, pri pripravi vode in v laboratorijih v obratih v Boračevi, Radencih in na Petanjcih. Velika večina je bila tudi aktivnih v takratnih mladinskih in sindikalnih organizacijah kot tudi na športnem in kulturnem področju.

Zbralo se jih je sedemnajst

Vsi razen dveh so se prav tako upokojili v Radenski in skupaj s takrat velikim in odličnim podjetjem s svetovno znano blagovno znamko mineralne vode Tri srca ter priznanim zdraviliščem prehodili različna obdobja. Leta 1974 so bile ustanovljene temeljne organizacije združenega dela oziroma tozdi, leta 1991 so z razpadom Jugoslavije nastale nove razmere na trgu, začele pa so se tudi kapitalske spremembe. Pred dvajsetimi leti se je zgodil »prijateljski« prevzem Radenske, s katerim je prešla v roke Pivovarne Laško, s tem pa se je začelo njeno izčrpavanje ter nato prodaja vseh dejavnosti razen polnilnice mineralne vode. Nazadnje je proizvodnja slatine v Radencih prešla z nakupom polnilnice v roke češkega podjetja Kofola.

Sedemnajst nekdanjih sošolcev je na srečanju v gostilni Gergjek, kjer so se zbrali tudi pred 50 leti ob koncu šolanja, vse to podoživljalo in obujalo spomine na lepe in manj lepe čase šolanja in dela v Radenski. Spomnili so se tudi vseh učiteljev in enega sošolca, ki jih več ni. Sedaj večinoma že babice in dedki, vsi pa živeči v domačem pomurskem okolju, so se dogovorili, da se bodo, še vedno kot slatinarji s tremi srci, spet srečali naslednje leto.