Arhiv Štajerskega Tednika

Stalež teh parkljastih živali naj bi se po mnenju kmetov in lovcev v zadnjih letih močno povečal, tudi na račun milejših zim. Lani naj bi divji prašič po podatkih Zavoda za gozdove povzročil za okrog pol milijona evrov škode, a trditi je mogoče, da je bila škoda še mnogo večja, saj se veliko kmetov za prijavo ne odloči.

Čeprav odstrel divjega prašiča ni omejen, se zdi, da število prašičev ni upadlo. Trend naraščanja in širjenja populacije je značilen za večino evropskih držav, ne samo za Slovenijo, ugotavljajo na Zavodu za gozdove. Marko Maučič, na fotografiji, član Lovske družine Podlehnik je pojasnil, da so prašiči izjemno prilagodljiva živalska vrsta z izredno reproduktivno sposobnostjo. Divji prašič je imel po normalni evolucijski poti stalež enkrat letno, sedaj se dogaja, da ima tudi tri generacije mladih v enem letu. Ob tem divji prašiči naj ne bi imeli naravnih sovražnikov, prav tako na srečo prašičje kuge še pri nas ni. Glede odlova je Maučič dejal, da ta res ni omejen, a je izjemno zahteven. Prašiča je treba izslediti, počakati, potrebnega je veliko truda in še več prostega časa.

Preberite več v Štajerskem Tedniku