Živa Škrlovnik

Fantje in dekleta so v začetku leta obnovili klub tako rekoč v centru Slovenj Gradca in ga poimenovali Špajz.

Živa Škrlovnik

Res je pohvalno in tudi nujno potrebno, da imajo v Špajzu različni artisti možnost, da se srečujejo, delijo ideje in jih predstavljajo publiki.

»Občina nam je v najem ponudila prostor, ki se je že večkrat izkazal za zatočišče alternativcev iz SG-ja in okoliških hribčkov,« je povedala MAD-ovka Živa Škrlovnik.»Nekaj mesecev je trajalo, da se je osnovala zdajšnja več ali manj stalna ekipa, ki se je zagnala v delo kot pes v skledo. Štiri mesece trdega, a navdihujočega fizičnega dela, pomešanega v boje z birokratskimi mlini na veter, je pustilo velik pečat na sodelujočih, ki v večini še zdaj snujejo delovni tim MAD-a in Špajza. V istem času je v Ljubljani rasla in delala tamkajšnja izpostava društva MAD, ki jo večinoma sestavljajo študenti. Vse opravljeno delo je na nas delovalo izrazito povezovalno, vsak je pomagal po svojih najboljših močeh, nihče ni bil prisiljen ali primoran v karkoli – a naredilo se je, in to z velikim veseljem. So bili pa vedno dobrodošli vsi, ki so želeli pomagati. Včasih nam je kdo samo prinesel skuhano kavo, pa je bil že razlog za veselje.«

Špajz je živ in zadovoljujoče delujoč dokaz o tem, kakšno moč ima dvajset mladih, ki delijo vsaj približno enako filozofijo in enake cilje. »Denarja na začetku sploh ni bilo – da smo lahko prostor preuredili in ga prilagodili potrebam programa, ki ga zdaj izvajamo, smo metali cekine na kup in doma stikali za odvečnim materialom.«

Vse opravljeno delo je na nas delovalo izrazito povezovalno, vsak je pomagal po svojih najboljših močeh, nihče ni bil prisiljen ali primoran v karkoli – a naredilo se je, in to z velikim veseljem. 

V Špajzu najdejo zatočišče umetniki vseh mogočih zvrsti. Res je pohvalno in tudi nujno potrebno, da imajo v Špajzu različni artisti možnost, da se srečujejo, delijo ideje in jih predstavljajo publiki. »MAD je mlad projekt, reven kot cerkvena miš in vesel vsakega centa. Stroške za najem seveda plačujemo sami. Pot mladih društev je v splošnem v prvih dveh letih trnova – nismo še v javnem interesu in to lahko postanemo šele, ko bomo dokazali, da smo sposobni ne samo skupaj držati ekipo in prostor, temveč v mestno dogajanje dodati eno izmed bolj pomembnih sestavin – alternativni kulturni program.«

MAD-u vsekakor želimo, da ne bi naletel na kakšne ovire in bi deloval ter se razvijal v neskončnost. Na Koroškem je sicer alternativna umetniška scena izjemno močna, a razna društva pestijo vse klasične težave, kot sta pomanjkanje denarja in prostorov ter nerazumevanje posameznih občin za subkulture. A prav neverjetno je, da se preprosto ne dajo, in ne nazadnje je to tudi prav. Brez umetnosti (kakršnekoli že) bi bilo življenje prazno in morda celo mučno.