Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Seviqc – Nastop belgijske Ausonie na Veseli gori

Soočenje kultur


dolenjski-list
Rasto Božič
16. 7. 2009, 09.10
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

05__masato_matsuura.jpg
Rasto Božič
Masato Matsuura (Foto: Rasto Božič)

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

V cerkvi sv. Frančiška Ksaverija so v nizu koncertov stare glasbe festivala Seviqc 2009 včeraj priredili koncert belgijskega tria Ausonia, ki ga je pospremil nastop igralca japonskega tradicionalnega Noh gledališča. Večer je pričaral soočenje baročne glasbe, pretežno zadnjega dela petnajstih sonat Rožnega venca češkega skladatelja Heinricha Ignaza Franza Biberja (1644-1704), skladb Johanna Jakoba Frobergerja (1616-1667) in Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750), ter japonske gledališke tradicije. Zdelo se je, kot bi melodija in ritem baroka narekovala igralčev gib, vzporednice pa so se porajale tudi skozi tako rekoč baročno podobo in na določen, antični, čeprav hkrati japonski način, z obrazno masko odtujenega mojstra.

Čar japonskega izročila Hagoromo iz 14. in 15. stoletja je pod kupolo romarske cerkve na Veseli gori vnesel Masato Matsuura. Sodobno in klasično gledališče je študiral na Japonskem, kot učitelj in izvajalec pa deluje tako v Evropi, kjer je v Parizu ustanovil gledališko šolo, kot doma.

Trio Ausonia sta ustanovila belgijski čembalist in organist Frederick Haas ter po poreklu romunska violinistka Mira Glodeanu, ki enako kot Haas poučuje na konservatoriju v Bruslju. Pridružil se jima je avstralski kontrabasist oziroma violonist James Munro, trio pa se posveča oživljanju glasbe 17. in 18. stoletja.

Preberite še

Koncert se je odvijal v cerkvi, ki jo je dal zgraditi Jurij Frančišek Ksaver pl. Marotti, novomeški prošt med letoma 1715 in 1740. Posvetil jo je patronu Frančišku Ksaveriju, zasnovana pa je na osmerokotnem tlorisu. Cerkev se poleg nenavadne in za dolenjsko podeželje bogate arhitekture ponaša še z baročno notranjo opremo, na koru pa so ohranjene znamenite Göblove orgle iz leta 1751.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.