Janša pojasnil načrte s šolsko reformo in RTV-prispevkom
Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na poslanska vprašanja napovedal, da bo šolski sistem zaradi tehnološkega razvoja kmalu nadomestil sistem vseživljenjskega učenja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovensko šolstvo je na prelomni točki, zato je poslanec Socialnih demokratov Damijan Bezjak Zrim Janšo prosil za pojasnitev načrtov s šolskim sistemom.
Spremembe se po Bezjak Zrimovih besedah vsiljujejo od zgoraj navzdol, namesto da bi se predhodno poenotili, kar se kaže tudi pri ukinjanju devetletk.
Janša: Slabi rezultati učencev niso posledica premalo učiteljev
Janša je ponovil svoj argument, da mednarodna raziskava Pisa 2025 kaže trend slabšanja rezultatov slovenskih osnovnošolcev. Še pred desetletjem so izstopali celo med boljšimi, danes pa znanje učencev kaže znake pešanja.
»Slabi rezultati niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu,« meni Janša. Svojo oceno je utemeljil s tem, da je bilo leta 1991 in 1992 v šolskem sistemu 14 učencev na učitelja, danes pa jih je na učitelja deset.
Napovedal je, da nas zaradi tehnološkega razvoja kmalu čaka prehod v sistem vseživljenjskega učenja, ki bo nadomestil obstoječe institucije osnovne, srednje, višje in univerzitetne ravni izobrazbe. »V mladosti ne bo več mogoče pridobiti znanja, s katerim si boš služil kruh do upokojitve,« je ponazoril. Kot pravi, je trenutna reforma le prvi in majhen korak v to smer.
Na vprašanje o tem, kaj natanko napoveduje z ideološko nevtralno šolo, pa se je skliceval na ustavo, ki določa, da je moralna vzgoja otrok pravica staršev, in ne šole. Vlada želi zato iz šolskih klopi umakniti ideologijo, podrobnosti pa ni pojasnil.
Posvetovalni referendum ni zavezujoč, polovica vprašanih ne želi plačati RTV-prispevka
Poslanka Levice Asta Vrečko je premierju očitala nespoštovanje volje volivcev zaradi izjave, da bi morali RTV-prispevek plačevati le tisti, ki so na referendumu glasovali zanj. Referendumsko glasovanje je namreč za nekaj promilov odstotka tehtnico prevesilo k tistim, ki so podprli obvezni RTV-prispevek.
Janša je odgovoril z ločnico med zakonodajnim referendumom, ki ga bo vlada absolutno spoštovala, in posvetovalnim referendumom glede RTV-prispevka, ki da je zgolj orodje ugotavljanja javnega mnenja. Rezultat po njegovi oceni kaže, da so državljani glede obveznosti RTV-prispevka razdeljeni. Prepričan je, da bodo tisti, ki javni medij cenijo, prispevek z veseljem plačevali prostovoljno.
Glede delovanja Radiotelevizije (RTV) Slovenija je podal močne besede, po njegovi oceni v upravi javnega zavoda sedijo finančni amaterji in »trojanski konji tranzicijske levice«. Trenutni zlom RTV Slovenija pa je pripisal poskusu »depolitizacije«, ki je v isti organ združila programsko in finančno upravljanje.
Vlada bo slovenskega kmeta postavila na prvo mesto
V odgovoru na vprašanje Katje Kokot (Resnica) glede kmetijske politike je Janša poudaril, da domačih proizvajalcev ne smemo omejevati s strožjimi standardi, kot veljajo za tiste, od katerih država uvaža hrano.
Zagotovil je, da je vlada s koalicijsko pogodbo zavezana k vključevanju večjega deleža lokalne hrane v javne ustanove. Predlog novega zakona o hrani je trenutno v javni obravnavi in bo predvidoma sprejet v nekaj mesecih; tudi z njim želi vlada interese domačih pridelovalcev postaviti na prvo mesto.
Premier je nadalje spomnil, da je Slovenija z drugimi državami uspešno preprečila prvotno predlagane drastične proračunske reze v skupno kmetijsko politiko. Na zasedanju Evropskega sveta je Slovenija celo proaktivno uveljavila koncept prehranske varnosti kot strateške prioritete.
Poudaril je nujnost davčne razbremenitve dela
Ob vprašanju Ive Dimic (NSi, SLS, Fokus) pa je poudaril, da je davčna razbremenitev dela nujna za večjo konkurenčnost države.
Meni, da država zaradi prevelike obdavčitve zdravnikov in računalničarjev trpi beg možganov. Ob tem je zavrnil navedbe nasprotnikov razvojne kapice v Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, da gre za zakon za bogate. To je označil za demagogijo tistih, ki so že premožni, saj bi zakon ustvarjal blaginjo za širši krog ljudi.
Glede energetske krize je kritiziral Evropo, ki da sistematično izključuje jedrsko energijo, in pobudnike referenduma na interventni zakon za razvoj Slovenije. Ta vključuje določbo za devetmesečno znižanje davka na energente, a ta ukrep po njegovih besedah zamuja zaradi nagajanja pobudnikov referenduma.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
