reuters

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Objavljeni preliminarni podatki raziskave, ki so jo izvedli v več kot 140 državah, kažejo, da je trend v Evropi drugačen kot v drugih regijah po svetu. Po Evropi, ki se bori proti pritoku migrantov, saj ti pogosto na zelo tvegan način prihajajo po morskih poteh, je 52,1 odstotka vprašanih dejalo, da bi se morala raven migracij zmanjšati. Skupno si 30,2 odstotka Evropejcev želi ohraniti obstoječe stanje, medtem ko si 7,5 odstotka želi več migrantov. Je pa anketa pokazala razlike na celini med severom in jugom. Večina v Skandinaviji si želi, da bi raven prišlekov ostala na obstoječi ravni ali da bi narasla, medtem ko si v sredozemskih državah, ki so pogosto vstopna točka mnogih migrantov, želijo upada števila priseljencev. Tako porastu priseljevanja nasprotuje kar 84 odstotkov Grkov, 67 odstotkov Italijanov, 56 odstotkov Špancev in 76 odstotkov Maltežanov. Istočasno se v Evropski uniji krepi retorika proti priseljevanju, predvsem v luči skrbi glede negotove gospodarske rasti in pozivov o okrepitvi mejnih kontrol. V Severni Ameriki, ki prav tako velja za pogost cilj migrantov, pa bi si 34,2 odstotka vprašanih želelo ohranitev sedanjega stanja, 22,8 odstotka pa jih podpira blag porast priseljevanja. Po besedah vodje IOM Francka Laczka tesna večina v Evropi meni, da bi se raven priseljevanja morala zmanjšati, v Severni Ameriki pa jih tako meni 39,3 odstotka.