Zakaj nam dež diši?
Dež naj bi nam dišal zaradi evolucije, saj naj bi vonj po dežju povezovali z zeleno barvo. Ta pa naj bi nas spominjala na rast oziroma rojevanje narave.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Leta 1964 sta dva avstralska znanstvenika, Isabel Joy Bear in R.G. Thomas, pričela z raziskovanjem arome dežja. Skovala sta oznako »petrichor«, ki sestoji iz dveh grških korenov: petra (kamen) in ichor (kri bogov).
Dokazala sta, da je eden izmed osrednjih vzrokov za značilni vonj dežja mešanica olj, ki jih izločajo nekatere rastline v sušnih obdobjih. Ko po sušnem obdobju nastopni deževno obdobje, se spojine iz olj, ki se nabirajo na suhem kamenju in prsti, zmešajo in sprostijo v zrak.
Dvojica je opazila tudi, da olja zavirajo kalitev semen – olja naj bi rastline proizvajale načrtno, da bi zmanjšale konkurenco za redke zaloge vode v bolj sušnih obdobjih. Ta leteča olja se nato združijo z drugimi spojinami, kar pomeni značilni vonj dežja. V vlažnih, pogozdenih območjih je pogosta spojina geosmin – kemikalija, ki jo proizvajajo bakterije, živeče v prsti, imenovane aktinomicete.
Te izločajo spojine, ko proizvajajo spore, nato pa padajoči dež te spore dviguje v zrak, vlažni zrak pa širi vonj. Bakterije uspevajo v vlažnih razmerah, spore pa proizvajajo v sušnih obdobjih, zato je geosmin najbolj izrazit ob prvem deževju, ko je zaloga spor največja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
