Končno sprememba, ki jo Ljubljančani čakajo več kot pol stoletja
Zastareli modernistični ikoni na Trgu Osvobodilne fronte so šteti dnevi. Ljubljana po več kot pol stoletja prizadevanj dobiva novo centralno avtobusno postajo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V sklopu novega Potniškega centra Ljubljana je ob Vilharjevi ulici predvidena tudi nova centralna avtobusna postaja. Čeprav so o nujnosti sodobnega prometnega vozlišča govorili že v 70. letih prejšnjega stoletja, prestolnica še danes po sili razmer vztraja pri infrastrukturi, ki jo je čas že zdavnaj povozil. Kmalu naj bi se to vendarle spremenilo.
Skromni začetki
Zgodba ljubljanske avtobusne postaje sega v čas po drugi svetovni vojni, ko je rastoča prestolnica potrebovala urejeno vstopno točko za vse večje število avtobusnih povezav. Pred tem se je avtobusni promet odvijal na več lokacijah po mestu, kar je povzročalo zmedo in neučinkovitost.
Ideja o centralni avtobusni postaji se je začela resneje razvijati v 50. letih prejšnjega stoletja, ko je Ljubljana doživljala hitro urbanizacijo in modernizacijo. Prvotno je postaja zasedala prostore v nekdanjem edinem pokritem in zidanem postajališču ljubljanskega tramvaja na Trgu Osvobodilne fronte, blizu železniške postaje.
Leta 1961 so razpisali arhitekturni natečaj za novo postajo, ki je bila slovesno odprta 10. septembra 1964. Njena modernistična arhitektura je odražala duha časa in tehnološki optimizem šestdesetih let.
Zlata sedemdeseta
Sedemdeseta in osemdeseta leta so predstavljala zlato dobo. V času, ko je avtomobil še vedno predstavljal luksuz za mnoge državljane, je bil avtobusni prevoz ključna oblika mobilnosti. Postaja je bila ves čas polna življenja: delavci na poti v službo, študenti, ki so se vračali domov za konec tedna, turisti, ki so raziskovali Jugoslavijo.
Preobremenjenost in prvi načrti za selitev
A že decembra leta 1978 v časniku Naša skupnost, glasilu ZSDL Ljubljana Moste - Polje, beremo, da bodo na januarski skupščini mesta Ljubljana delegati med drugim razpravljali o imenovanju odbora za gradnjo nove avtobusne postaje; "Sedanja avtobusna postaja res ne ustreza, saj so prometne razmere iz dneva v dan slabše - dnevno pripelje oziroma odpelje od 1800 do 2000 avtobusov s 30 prostorov, kjer se mešajo motorni, peš in blagovni promet, vse skupaj pa ovira dostop in dovoz do železniške postaje, ki ima tudi ok. 50.000 potnikov dnevno. Nova postaja bo zgrajena severno od Vilharjeve ceste." Kljub številnim "vsejugoslovanskim" natečajem in izdelanim maketam je projekt ostal zgolj mrtva črka na papirju.
Osamosvojitev in zaton
Po padcu socializma in osamosvojitvijo Slovenije so devetdeseta leta minila v znamenju gospodarskih težav, porast osebnega prevoza je poskrbela za zmanjšanje avtobusnih povezav. Število potnikov se je zmanjšalo, postaja pa je začela kazati znake zanemarjanja. Proces privatizacije je vplival tudi na upravljanje postaje, ki je prešla iz družbene v zasebno last.
V drugem tisočletju se je Avtobusna postaja Ljubljana znašla na razpotju. Po eni strani predstavlja del kulturne dediščine mesta in neprecenljiv kos urbane zgodovine, po drugi strani pa že dolgo ne ustreza več standardom javnega prevoza.
Začasna rešitev do nove
Kot so za Svet24 pojasnili na Slovenskih železnicah (SŽ), bodo z ureditvijo začasne avtobusne postaje na območju makadamskega parkirišča med Resljevo in Metelkovo ulico predvidoma začeli v začetku maja. Območje bo asfaltirano, postavljeni bodo čakalnica, prostor za prodajo vozovnic, prometni urad in sanitarije, urejene pa bodo tudi poti za gibalno ovirane ter taktilne oznake za slepe in slabovidne.
Projekt nove avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti je tik pred začetkom gradnje, ki pa jo želi Društvo Alpe Adria Green (AAG) preprečiti s tožbo zoper državo oziroma pristojno ministrstvo. Aktivisti trdijo, da je bilo gradbeno dovoljenje novembra lani izdano nezakonito in da vplivi na okolje niso bili ustrezno ocenjeni. SŽ očitke zavračajo in načrtujejo začetek gradnje po pravnomočnosti dovoljenja. Zaključek je predviden za leto 2028, vendar lahko pritožbe časovnico zamaknejo.
Projekt sicer vključuje avtobusno postajo s 30 peroni, poslovno stavbo s približno 17.000 kvadratnimi metri pisarniških in delovnih površin, garažo s približno 600 parkirnimi mesti za avtomobile ter okoli 2000 parkirnimi mesti za kolesa. Predvidenih je tudi približno 2.500 kvadratnih metrov površin za trgovske in gostinske dejavnosti, so pojasnili v SŽ.
Investicija je ocenjena na "več deset" milijonov evrov, po neuradnih informacijah Dela na 90 milijonov evrov. Projekt bodo financirali z lastnimi in dolžniškimi viri, ki jih bodo "zagotavljali postopno po posameznih fazah gradnje in v skladu s finančnimi potrebami projekta".
Na Mestni občini Ljubljana, ki je lastnica zemljišča, na kateri stoji Avtobusna postaja Lujbljana, bodo v roku dveh tednov sklicali skupno tiskovno konferenco s pristojnim ministrstvom in Slovenskimi železnicami, kdaj in kako bo potekalo rušenje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
